Nacionalno

Odziv na strategijo NVO 2030: Kulturne vsebinske mreže ne morejo delovati brez ustrezne finančne podpore

V društvu smo pregledali zadnjo verzijo Strategije razvoja NVO v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Ministrstvu za kulturo posredovali svoje pripombe. Ugotavljamo, da so bile nekatere naše predhodne pripombe, ki smo jih podali v decembru 2024, smiselno upoštevane. Pozdravljamo ,da je Ministrstvo za kulturo v tem mandatu uresničilo zakonsko obveznost financiranja vsebinskih mrež in napovedalo, da bodo mreže že letos financirane programsko.

Smiselno je bila upoštevana tudi naša pripomba, da naj se višine financiranja v sami strategiji opredeli z nominalnimi zneski. Žal pa v društvu ugotavljamo tudi, da strategija vsem vsebinskim mrežam ne zagotavlja enakopravnega in pravičnega financiranja.

Preberite več

Strategija NVO 2030: Konzorcij vsebinskih mrež opozoril na ključne manjkajoče ukrepe

Avgust je bil za vsebinske mreže nevladnih organizacij v znamenju intenzivnega dela. Zaključek priprave Strategije razvoja NVO v Republiki Sloveniji do leta 2030 je namreč prinesel številna usklajevanja, razprave in pripravo dopisov s pripombami. Konzorcij vsebinskih mrež je tako na Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za javno upravo naslovil vrsto predlogov in opozoril.

Nekateri predlogi so bili v procesu priprave strategije smiselno vključeni, številna druga pomembna vprašanja pa ostajajo odprta oziroma niso bila ustrezno naslovljena.

Preberite več

Za umetnost brez cenzure: Pismo podpore Maji Smrekar

V društvu Asociacija, društvu nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi že več mesecev zaskrbljeno spremljamo politično motivirano diskreditacijsko kampanjo, ki se vodi proti eni najvidnejših slovenskih intermedijskih umetnic, Maji Smrekar. V Asociaciji zato Maji Smrekar javno izrekamo podporo in spoštovanje za njeno neomajno držo, ter vabimo k javni podori njenih naporov.

PODPRITE MAJO Z DONACIJO ALI OBJAVO

Umetnica, ki je za svoj opus mednarodno nagrajenega projekta K-9_topologija leta 2017 prejela ugledno nagrado Prix Ars Electronica in leta 2023 nagrado Prešernovega sklada, je postala tarča brutalnega političnega obračuna, uperjenega zoper svobodno umetniško izražanje. V času pred referendumom o izjemnih pokojninah v kulturi je bila namreč deležna zlorabe njene podobe in dela za spodbujanje moralne panike in za namene sovražne politične kampanje, pri čemer je bila brez njenega soglasja uporabljena dekonstekstualizirana fotografija in razširjena po mestih po vsej Sloveniji skupaj z žalitvenim sloganom »Spremeba za ljudi, privilegiji za elito.«

Preberite več

Analiza razpisa za izbor javnih kulturnih programov 2026–2029: Med sistemskim napredkom in vztrajajočimi težavami

Ministrstvo RS za kulturo (MK) je objavilo javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2026-2029 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju JPR-PROG-2026-2029). Razpis je temeljni mehanizem podpiranja neodvisne umetnosti pri nas, zato v prvi vrsti pozdravljamo, da je aktualno ministrstvo upoštevalo nekatere poudarke in pripombe, ki smo jih ministrstvu v društvu poslali skozi čas. Pripombe smo pošiljali v obliki večkratnih analiz mehanizmov podeljevanja sredstev za NVO v kulturi ter odzivov s ciljem izboljšati pogoje delovanja ter olajšati proces ter olajšati proces prijavljanja in izvajanja programov in projektov tako za financerje kot za upravičence.

Žal ugotavljamo, da je navkljub nekaterim smiselnim pridobitvam ter nadgradnjam razpisa, ki jih lahko vrednotimo za pozitiven premik v smeri zagotavljanja ustreznih pogojev za delo in razvoj osrednjih domačih neodvisnih soustvarjalcev javnih kulturnih in umetniških programov ter vsebin, ta na več mestih še naprej izrazito problematičen, neustrezno zamišljen ter mestoma še naprej odraža tradicionalen odnos in zapostavljanje nevladne kulture, kar smo večkrat od objave razpisa že izpostavili in bili zaenkrat neupoštevani.

Preberite več

Medresorsko sodelovanje kulture in zdravja je priložnost za sistemski premik razumevanja pomena kulture

Društvo Asociacija je v luči nedavne objave Javnega razpisa za izbor projektov medresorskega povezovanja kulture in zdravja v letih 2025 in 2026 (JR-KIZ-25-26) pripravilo odziv, s katerim pozdravlja pomemben premik k sistemski podpori povezovalnim praksam med dvema ključnima področjema – kulturo in zdravjem. Pozdravljamo, da Slovenija s tem razpisom stopa v korak s sodobnimi trendi in odgovarja na potrebe družbe, še posebej pa izpostavljamo dejstvo, da razpis prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij in neodvisne kulture, ki že leta razvijajo pionirske in trajnostne prakse na tem področju.

V Asociaciji poudarjamo, da povezovanje kulture in zdravja sodi med najperspektivnejša področja razvoja kulturne politike, kar potrjujejo tudi številni strateški dokumenti ter naraščajoča znanstvena literatura. Ob tem pa je po našem mnenju ključnega pomena, da se breme podpiranja razvoja področja razporedi in da se v financiranje vključijo tudi resorji zdravstva, sociale, izobraževanja in skrbstva.

Preberite več

Poziv Ministrstvu za kulturo: Samozaposleni imajo pravico do kritja prispevkov

V društvu Asociacija smo 7. julija 2025 na Ministrstvo za kulturo naslovili javni poziv, v katerem se odločno odzivamo na sporočilo Ministrstva za kulturo, po katerem so samozaposleni v kulturi z 1. julijem dolžni sami plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Novi prispevek v višini dveh odstotkov mesečnih prihodkov pomeni dodatno finančno breme za skupino ustvarjalk in ustvarjalcev, ki že zdaj pogosto delujejo v negotovih in prekarnih pogojih.

Sporočilo ministrstva, da plačilo prispevka ne bo več zajeto v obstoječem sistemu kritja socialnih prispevkov za samozaposlene, nas je presenetilo in razočaralo. Ravno kritje teh prispevkov je eden redkih ukrepov, s katerimi država blaži negotov socialni in materialni položaj samozaposlenih v kulturi. Gre za priznanje, da njihovo delo, čeprav pogosto nestabilno in slabo plačano, predstavlja izjemen javni interes in pomemben kulturni doprinos.

Preberite več

Asociacija s predlogoma dveh amandmajev k pokojninski reformi

V Društvu Asociacija smo v Državni zbor poslali predloga dveh amandmajev k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2O). Prvi amandma predlaga razširitev instituta zagotovljene pokojnine na način, da bi veljal tudi za upokojenke in upokojence, ki so se upokojili s 35 leti pokojninske dobe brez dokupa ali več. To pomeni, da bi bili do najnižje zagotovljene pokojnine upravičeni tudi tisti, ki niso zbrali vseh 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ampak do pet let manj. To je pomembno predvsem za prekarne delavke in delavce, številne iz področja kulture, ki se jim kljub opravljenemu delu pokojninska doba ni priznavala.

Z drugim amandmajem predlagamo črtanje spremenjene formule za usklajevanje pokojnin. Vse projekcije in analize kažejo, da bo prav ta ukrep, ki ga predlaga vlada, realne pokojnine najbolj znižal, s čimer se bo neposredno poslabšalo materialni in socialni položaj upokojencev. Zgolj s tem ukrepom bo vlada izdatke za pokojnine do leta 2070 zmanjšala za skoraj 2 odstotni točki BDP.

Preberite več

Razpis Prostori/Oprema–2025: Podhranjena intervencija, ki ne zadošča niti zakonskim obvezam, kaj šele dejanskim potrebam sektorja

V društvu Asociacija smo pozdravili odločitev, da se sredstva za nujne prostorske pogoje in opremo za ljubiteljsko ter poklicno nevladno kulturo za leto 2025 tokrat dodeljujejo prek javnega razpisa in ne več zgolj na podlagi poziva. K temu smo sami pozivali že leta 2023, saj razpisna oblika prinaša večjo preglednost in možnost kakovostne presoje prijav. A ob podrobnem pregledu objavljenega razpisa ugotavljamo, da kljub formalnemu koraku naprej ta za poklicne NVO v vsebinskem in sistemskem smislu pomeni resen korak nazaj.

Razpis Prostori/Oprema–2025 kljub pozitivni spremembi v načinu dodeljevanja sredstev pestijo večplastne težave predvsem pa kršitev zakonsko določenega financiranja mehanizma in neenaka porazdelitev sredstev med ljubiteljskim in poklicnim sektorjem. Namesto da bi mehanizem naslovil kritično infrastrukturno podhranjenost poklicne nevladne kulture, ponuja podhranjene rešitve, ki ne omogočajo razvoja in sanacije po več letih finančnih šokov za sektor.

Preberite več

Odločen “NE” populističnemu razslojevanju v NVO sektorju

V odzivu in na tiskovni konferenci, ki smo jo 20. junija 2025 sklicali v Asociaciji, smo predstavniki mrež nevladnih organizacij različnih področij opozorili na škodljivost novega razpisnega merila Ministrstva za javno upravo, ki pri ocenjevanju vlog za profesionalizacijo NVO temelji na višini zbranih dohodninskih donacij. Gre za kriterij, ki organizacije rangira po njihovi popularnosti med davčnimi zavezanci in ne po kakovosti njihovega dela, kar pomeni nevaren precedens za prihodnje javno financiranje celotnega nevladnega sektorja. Tiskovna konferenca je le del našega odziva na to merilo, proti kateremu smo odprli tudi javno peticijo.

Udeleženci konference – Uroš Veber (Asociacija), Goran Forbici (CNVOS), Franci Zlatar (Slovenska Filantropija), Borut Pelko (MaMa), Urša Regvar (PIC) in Živa Kavka Gobbo (FOCUS) – so jasno izpostavili, da je tovrstno merilo neustrezno, nestrokovno in diskriminatorno. Poenoteni v svojem pozivu ministru pozivajo k takojšnjemu umiku merila in k obnovi razpisnih pogojev, ki bodo temeljili na javnem interesu, strokovni presoji in dejanskih potrebah sektorja.

Preberite več

Poziv k podpisu izjave proti spornemu merilu v razpisu za profesionalizacijo NVO 2025

Ministrstvo za javno upravo je 6. junija 2025 objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025. Razpis prinaša novo merilo, ki prijaviteljem dodeljuje dodatne točke, če delujejo na področjih, ki kumulativno prejmejo največ donacij iz naslova dohodnine. Gre torej za merilo, ki temelji na zasebnih donatorskih odločitvah v okviru dohodninskih donacij – in ne na dejanskih potrebah sektorja ali strateških ciljih države.

Poziv in možnost podpisa so dostopni na povezavi:
Poziv ministru za javno upravo – cnvos.si

Gre za pomemben precedens, saj merilo ne temelji na strokovni presoji, temveč na zasebnih donatorskih odločitvah. Na ta način naj bi prijavitelji z bolj prepoznavnih področij, kot sta zdravstvo ali sociala, prejeli znatno več točk kot na primer organizacije s področja kulture, okolja, človekovih pravic ali demokracije.

Preberite več