V razvitih demokracijah je civilna družba običajno aktivno vključena v procese spreminjanja in sprejemanja zakonodaje. Civilna družba je tista, ki je na terenu, in ki pozna težave deležnikov ter ima s tega vidika tudi dobre predloge za skupnostne rešitve.
Zato so se civilno družbene organizacije iz različnih sektorjev, med njimi tudi Asociacija, povezale v kampanji, ki ob nastajanju koalicije osvešča o pomenu vključevanja civilne družbe v procese sprejemanja zakonodaje.
Kulturna politika je redko deležna kolumnističnih odzivov, zato reden prostor za premišljevanje aktualnega dogajanja na področju kulturne politike ponujamo znotraj Asociacijinega glasila Kulturosfera.
Komentar politične situacije in kaj lahko pričakujemo v posameznih koalicijskih kalkulacijah na področju kulture, je tokrat osvetlil Tomaž Zaniuk, avtor, kolumnist, nekdanji odgovorni urednik in direktor Radia Študent.
Če ste zamudili julijske prispevke, ki prek dela Asociacije naslavljajo odprta vprašanja kulturne politike na polju neodvisne kulture, brez skrbi, saj smo vam pripravili povzetek ključnega dogajanja.
Začetek julija je Asociacija v okviru kampanje Čas je za kulturo in umetnost sopodpisala javno pismo nastajajoči koaliciji o pomenu kulture v družbi. V posebnem tematskem članku je predstavljeno tudi Asociacijino stališče glede urejanja statusa samozaposlenih v kulturi.
V Kulturosferi nadaljujemo z zbiranjem mednarodnih razpisnih priložnosti za samostojne ustvarjalce in nevladne organizacije v kulturi, ki vam jih posredujemo enkrat mesečno.
Tokrat objavljamo priložnost za rezidenco v Hamburgu, aktualen je tudi razpis za nagrado EESO, poleg tega pa se lahko avtorji s področja ilustracije prijavijo na natečaj Little Hakka.
Tudi poleti se odpirajo nove priložnosti za financiranje, v Kulturosferini rubriki Razpisi v kulturi pa vam posredujemo nekatere najbolj zanimive domače razpisne priložnosti.
Tokrat se odpirajo priložnosti za izobraževanja, nagrade ter partnerstva na področju kreativnih industrij.
Posamezniki in posameznice pogosto prehajajo iz enega v drug pravni status, denimo iz statusa študenta v status samozaposlenega v kulturi.
Dogaja pa se tudi križanje študija in samostojne kulturniške poti, in ob tem se pojavlja nekaj vprašanj, ki jih pojasnjujemo v tokratnem servisnem nasvetu Asociacije.
Preberite večEvropska unija ima dolgoročni strateški dokument za področje kulture, imenovan Evropska agenda za kulturo, ki je bil prvič sprejet leta 2007. Nedavno je bil po več kot desetih letih sprejet nov strateški dokument, poimenovan Nova evropska agenda za kulturo (ang. New European Agenda for Culture).
Dokument detektira prednosti kulture v razvoju EU, hkrati pa določa tudi temeljne smernice razvoja kulture, ki jih bo v prihodnjem obdobju spodbujala Evropska Unija.
Občina Lendava je v zadnjem obdobju pozornost širše kulturniške javnosti pritegnila z odločitvijo, da kandidira za naslov Evropska prestolnica kulture.
Glede dogajanja okoli kandidature smo prejeli pojasnila s strani občine, iz nevladnega sektorja pa trenutne priprave občine ocenjujejo pozitivno.
Znotraj posebne rubrike Kulturosfere Kulturna premišljevanja vsak mesec ponujamo pogled kulturnic in kulturnikov na aktualne izzive kulturne politike.
Avtorica tokratne kolumne Alma R. Selimović je vodja razvojnih projektov v Zavodu Bunker, kjer med drugim že vrsto let organizirajo festival Mladi levi. Tokratna kolumna je posvečena festivalom oziroma umeščanju festivalov v kulturno politiko.
Festival Sajeta že vrsto let organizirajo člani Asociacije. Gre za festival, ki prepleta različne sodobne umetniške in ustvarjalne prakse, med katerimi prednjači glasba.
Na letošnji že 19. ediciji Sajete so na eni izmed okroglih miz odprli tudi vprašanje aktualne kulturne politike s fokusom na nedavni štiriletni programski razpis, ki je močno razburil kulturniško javnost. Pogovora se je udeležil tudi predstavnik Asociacije Tadej Meserko.