Festival Sajeta že vrsto let organizirajo člani Asociacije. Gre za festival, ki prepleta različne sodobne umetniške in ustvarjalne prakse, med katerimi prednjači glasba.
Na letošnji že 19. ediciji Sajete so na eni izmed okroglih miz odprli tudi vprašanje aktualne kulturne politike s fokusom na nedavni štiriletni programski razpis, ki je močno razburil kulturniško javnost. Pogovora se je udeležil tudi predstavnik Asociacije Tadej Meserko.
Če ste v zadnjem mesecu spregledali novinarske prispevke s področja kulturne politike, smo za najnovejšo Kulturosfero pripravili pregled ključnih poudarkov dogajanja, v katerega je bila vključena Asociacija.
V medijih se je Asociacija junija pojavljala predvsem v kontekstu pozivov novemu mandatarju, naj ne pozabi na kulturo in umetnost. Mediji so obravnavali tudi javno pismo proti nestrpnosti do kulturnikov.
Pred parlamentarnimi volitvami smo se kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost, s katero smo želeli bodoče politike opozoriti na nekaj nujnih reform kulture, ki se morajo zgoditi v mandatu prihodnje vlade.
Volitve so za nami in v javnosti se veliko govori o različnih ključnih projektih, kulturo pa se zopet skuša potisniti na rob političnega dogajanja. V času nastanka koalicije zato kulturnice in kulturniki z javnim pismom ponovno opozarjamo, da je kultura eden ključnih resorjev za razvoj moderne družbe in na izhodišča, ki so ključna za reformo kulture.
Moment deluje na polju uprizoritvene umetnosti, kjer združujejo zelo različne in raznolike žanre ter izrazne oblike. Moment deluje skozi nenehno preizkušanje in preizpraševanje, veliko pozornosti pa posvečajo tudi odnosu s publiko.
Moment je že vrsto let član Asociacije, mi pa smo se pogovarjali s predsednikom društva Zoranom Petrovičem. Govorili smo o decentralizaciji, kulturno-politični situaciji na državi in lokalni ravni, o spodbudah za razvoj kulture in številnih drugih temah.
V redni rubriki Kulturosfere Evro na evro vam posredujemo najzanimivejše tuje razpise s področja kulture.
Tokrat poročamo o nekaterih razpisih Evropske komisije, ilustratorji se lahko potegujejo za nagrado za najboljši plakat, v Gradcu pa razpisujejo rezidenčni program. Preverite tudi nekatere druge zanimive priložnosti za ustvarjalke in ustvarjalce.
V mesečnem glasilu Kulturosfera v vsaki številki poskrbimo, da ste obveščeni o aktualnih domačih razpisih v kulturi, na katere se lahko prijavljajo samozaposleni in nevladne organizacije v kulturi.
Iz nevladnega sektorja posredujemo informacije o možnostih sodelovanja na festivalu Gibanica 2019, Zavod P.A.R.A.S.I.T.E pa razpisuje projekt za mlade umetnike do 30. leta. Aktualni so tudi razpisi JSKD, Ministrstva za javno upravo, Zavoda RS za zaposlovanje in drugi.
V začetku junija se je odvila redna letna skupščina mreže kulturnih organizacij Zahodnega Balkana Kooperativa, na kateri je bila predsednica Asociacije Jadranka Plut izvoljena za članico upravnega odbora, hkrati pa tudi za predsednico platforme.
Asociacija si bo s svojimi izkušnjami prizadevala za aktivno sodelovanje in tvorno nadgrajevanje dosedanjega dela Kooperative, ki je zavezana predvsem h krepitvi sodelovanja, opolnomočenju in izmenjavi dobrih praks nevladnega sektorja v kulturi.
Statusa samozaposlenih v kulturi in samostojnih podjetnikov sta v marsičem enaka, vseeno pa obstajajo razlike in specifika v okviru razpisov, ki samozaposlitveni obliki razločujejo.
Vprašanje, ki ga tokrat naslavljamo v okviru servisa Asociacije je, ali se lahko samozaposleni v kulturi prijavljajo na razpise, ki so eksplicitno namenjeni samostojnim podjetnikom in obratno.
Preberite več
Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.
Tokrat v okviru servisa pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.
Preberite večSamozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.
Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo ali samozaposleni v kulturi lahko odpre t.i. popoldanski s.p., katere račune lahko v okviru tega izdaja in kakšni so s tem povezani stroški.
Preberite več