Novice

“Vsakršna izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za več kot 5 minut lahko trajno poškoduje sluh.” – Intervju z Boštjanom Simonom iz zavoda Tinitus

Foto: Matjaž Rušt

Prevečkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem načinu življenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje močno vplivajo na slabšanje sluha, zvočna jakost na številnih prireditvah od veselic do športnih dogodkov pa stanje še slabša. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, glasbeniki in organizatorji dogodkov, nenazadnje tudi obiskovalci koncertov in prireditev.

Med najpogostejšimi boleznimi zaradi zvočne obremenitve sluha je tinitus, ki ponavadi prizadene najaktivnejši del populacije med 30. in 45. letom starosti. O stanju slušnega zdravja, regulacijah zvočne jakosti in možnih ukrepih na prireditvah in koncertih, ki bi ga lahko izboljšali, smo govorili z Boštjanom Simonom, glasbenikom in direktorjem Zavoda Tinitus.

Preberite več

Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več

Razpis za programske vsebine medijev: neprofitni mediji brez izdatneje osmišljene podpore

V Asociaciji smo se odzvali na Redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 (JPR-MV-2026). Objavo rednega letnega razpisa smo pri tem vzeli za priložnost, da bi preiskali, kako in ali se spremembe medijske zakonodaje izrazijo v okrepljenem položaju neprofitnih medijev. Ti so mdr. namreč ključni za zagotavljanje domačega medijskega pluralizma, dvig medijske pismenosti, predstavljajo kalilnice novinarskega kadra, platforme za refleksijo domače ustvarjalnosti ter zagotavljajo, da se v javnih razprava slišijo tudi pogosto premalo reprezentirani glasovi skupnosti. 

V odzivu smo se tako osredotočili na višino sredstev, namenjenih programskim vsebinam medijev, njihovo porazdelitev ter predvsem na vprašanje, ali razpis v zadostni meri razume in spodbuja razvoj neprofitne medijske produkcije.

Celotno besedilo odziva

Preberite več

Kultura v državnem proračunu: zev med ambicijami in zaostanki

V Asociaciji smo v času sprejemanja pod drobnogled vzeli predloga državnih proračunov za kulturo za leti 2026 in 2027 ter odločevalcem posredovali komentar, v katerem smo izpostavili, kako bi se po našem mnenju morale uveljaviti spremembe, da bi proračun ustrezno naslovil razvojne potrebe (neodvisne) kulture. Nominalno višino sredstev, ki jih bo proračunu Ministrstva za kulturo namenila država, pozdravljamo, saj gre za dvig. V letu 2026 naj bi tako znašal 282,2 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 300 milijonov evrov. Pri tem ocenjujemo, da je bila v mandatu te vlade navkljub nekaterim pozitivnim premikom do določene mere zamujena priložnost za še odločnejše strateško reorientiranje politik na področju umetnosti, kulture in medijev.

Sama višina sredstev pri tem ni edini kriterij vrednotenja proračuna za kulturo. Ključen je namreč tudi delež kulture znotraj celotnih izdatkov države, saj prav ta omogoča objektivnejši vpogled v dejanske državne prioritete. Ta delež po skoraj desetletju upadanja še vedno stagnira, kar poraja vprašanje, ali lahko predvidena sredstva sploh zadostijo potrebam sektorja, sploh v luči številnih zakonodajnih sprememb, kot so plačna reforma, prenova ZUJIK in prenova ureditve samostojnih delavcev v kulturi, ki uvajajo nujne dodatne sistemske obveznosti.

Preberite več

Umetnost, skupnost in skrb: Socialno predpisovanje v praksi

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti. V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.

Preberite več

Asociacija se pridružuje kampanji proti pokojninski reformi

Foto: Emanat
Foto: Emanat

V Društvu Asociacija smo se odločili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati članstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odločitev smo sprejeli na podlagi več razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splošnem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev niti v kulturno-umetniškem sektorju niti širše, in bo na dolgi rok že tako težaven socialni in materialni položaj teh delavcev še poslabšala. 

Tekom javne razprave smo se na predlog zakona obširno odzvali, naše pripombe lahko preberete na povezavi. Konstruktivno držo smo izkazali tudi tekom zakonodajnega postopka: ob tem, da smo se udeležili odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo v Državni zbor poslali tudi predloga dveh amandmajev, sprejetje katerih bi po našem mnenju dejansko izboljšalo položaj prekarnih delavcev ob upokojitvi. Predlagali smo dva popravka zakona, in sicer črtanje nove formule za usklajevanje pokojnin ter dopolnitev člena, ki ureja zagotovljeno pokojnino, tj. minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki znaša 40 let. Oba predloga sta temeljila na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, in kažejo, da bodo delavke in delavci v kulturi med tistimi, ki bodo zaradi reforme v slabšem materialnem in socialnem položaju. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podatke, na podlagi katerih smo predlagali dopolnitve zakona, ki v zakonodajnem postopku niso bile upoštevane.

Preberite več

Uspešno zaključena mednarodna konferenca Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih

Foto: Matjaž Rušt

Med 9. in 11. septembrom 2025 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki jih sofinancirata Ministrstvo za Javno upravo in Evropska unija. Dogodek je potekal na več lokacijah v mestu in je združil strokovnjake s področij umetnosti, zdravja, dela, gospodarstva in politike na lokalni, nacionalni ter evropski ravni.

Uvodoma so udeležence nagovorili mag. Marko Rusjan, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, (nepotrjeno) predstavnik Ministrstva za javno upravo, Rarita Zbranca, programska direktorica Cluj Cultural Centra in vodja evropskega projekta CARE, ter Uroš Veber, predsednik Društva Asociacija. V svojih nagovorih so poudarili pomen povezovanja različnih sektorjev ter iskanja novih pristopov k razumevanju in krepitvi dobrega počutja skozi umetnost.

Preberite več

Asociacija na odboru za delo državnega zbora – Za pravično pokojninsko reformo!

V društvu smo se 10.9.2025 udeležili seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora, ki je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) oziroma tako imenovano pokojninsko reformo. V društvu smo tekom javne razprave podali številne komentarje na vladni zakon, predvsem z vidika učinka, ki ga bo imel na sedanje in bodoče upokojence, ter na prekarne delavce, ki v kulturno- umetniškem sektorju prevladujejo. 

Vodja strokovne pisarne Polona Torkar je v nagovoru opozorila na dejstvo, da bo reforma poslabšala položaj prekarnih delavk in delavcev in naslovila tri ključne varčevalne ukrepe, ki jih predlog reforme vsebuje – gre za podaljševanjem upokojitvene starosti na 62 oziroma 67 let, podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove na najboljših 35 let in novo formulo za usklajevanje pokojnin po kateri se bo v večji meri upoštevala rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač.

Preberite več

SERVIS: Samozaposleni in popoldanski s.p.

Samozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi. Samozaposleni pri tem pogosto ne vedo, da lahko paralelno s statusom zamozaposlenega odprejo tudi popoldanski s.p.

Tokrat smo v okviru servisa Asociacije pripravili prenovljen članek, v katerem pojasnjujemo, ali lahko samozaposleni v kulturi odprejo t. i. popoldanski s. p., katere račune lahko v okviru tega izdajajo in s kakšnimi stroški se pri tem srečujejo. Eden glavnih razlogov za odprtje dodatnega s. p. je opravljanje dejavnosti, ki jih Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD), vezana na vaš status samozaposlenega v kulturi, ne dopušča. Ob tem opozarjamo, da je s 1. 1. 2025 v veljavo stopila nova klasifikacija – SKD 2025. Če ste status pridobili še na podlagi stare SKD 2008, si lahko podrobne razlike med obema klasifikacijama ogledate na tej povezavi.

Preberite več