V okviru mednarodne platforme Trigger bo v četrtek, 19. marca 2026, ob 13.30 potekal strokovni pogovor Beyond Performance: Sustainable Artistic Careers and the Need to Reinvent Oneself, ki ga skupaj organizirajo Trigger, European Association of Independent Performing Arts in Asociacija. Povezava med organizacijami in zavezanost k sistemskih spremembam v korist ustvarjalnosti ter ustvarjalno-kulturnega dela je pri tem jasna: Asociacijo v evropski mreži EAIPA zastopa prav direktorica Gledališča Glej, pobudnika platforme Trigger, Barbara Poček.
V društvu smo zbrali nabor vprašanj strokovnih in interesnih združenj s področja kulture in umetnosti. Nekatere stranke so odgovorile na vsa vprašanja v celoti, druge pa so se odzvale zgolj s splošnim odgovorom. V nadaljevanju objavljamo tako zastavljena vprašanja kot prejete odzive političnih strank.
Kar nekaj vprašanj smo zastavili tud v živo, na predvolilnem soočenju v Kino Šiška, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi:
Skupna vprašanja stroke so se nanašala na mesto kulture v domači družbeni in politični zavesti, oceno stanja in prioritete bodoče kulturne politike, financiranje kulture, umetnosti in medijev, položaj posameznic, ki delujejo v kulturi, infrastrukturne pogoje v kulturi, policentrični razvoj in internacionalizacijo kulture. Vprašanja po kulturnih stebrih oziroma dejavnostih pa so se nanašala na muzeje, knjižnice, avdiovizualno produkcijo, oblikovanje, arhive, ljubiteljsko kulturo, sindikalno organiziranje, literaturo, umetnostno kritiko, medije, slovenski jezik, glasbo, podporno okolje v kulturi, gledališče, sodobni ples, vizualne umetnosti ter transdisciplinarno in intermedijsko umetnost.
VPRAŠANJA
ODGOVORI
Stranke Socialni demokrati, Prerod, Levica in Vesna ter Piratska stranka so odgovorile na vseh 84 zastavljenih vprašanj. Demokrati. Anžeta Logarja so odgovorili na del vprašanj, Mi, socialisti! pa le na nekaj konkretnih vprašanj iz vprašalnika. Stranki SDS in Gibanje Svoboda sta podali splošni stališči do področja kulture, iz stranke NSi pa so posredovali svoja programska stališča.
Socialni demokrati (RAZŠIRI)
Izpostavili so visoko dodano vrednost in multiplikativne učinke kulture in se zavzeli za stabilizacijo financiranja (proračun za kulturo naj bo proporcionalen rasti države), reformo delovnih pogojev v kulturi in krepitev infrastrukture. Kot prioritete so navedli povečanje sredstev za programe, večletne razpise in podporo neodvisnemu novinarstvu. Podpirajo tudi uvedbo obveznega deleža za umetnost za vse investitorje. Zavzemajo se tudi az sredstva za hladni pogon.
Dodatno napovedujejo uvedbo namenskega prispevka za pretočne platforme (t. i. Netflix tax) in kulturnih bonov za mlade ter upokojence. Za samozaposlene predvidevajo konkretno ureditev bolniških nadomestil in socialnega sklada, decentralizacijo pa bodo izvedli z mrežo novih regijskih kulturnih centrov. Uvedli bi medresorske razpise, ki bi kulturo neposredno povezali z reševanjem vprašanj duševnega zdravja, staranja ter sodelovanja z znanostjo in tehnologijo. Kulturo vidijo kot mehki obrambni sistem za krepitev kritične misli in boj proti dezinformacijam.
Vse odgovore Socialnih demokratov si lahko preberete tukaj:
Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča (RAZŠIRI)
V stranki Prerod so opozorili, da se pogosto pozablja, da so del kulturnega resorja tudi mediji. Zavzemajo se za krepitev avtonomije nevladnega sektorja in krepitev svobodnih medijev. Obljubljajo nadgradnjo v tem mandatu sprejetih zakonodajnih ukrepov. Med prioritetna področja umeščajo medije, kulturno dediščino in nevladni sektor. Verjamejo, da mora proračun ministrstva za kulturo odražati rast proračuna države. Uvedli bi davčne olajšave za nakup certificiranih umetniških izdelkov in literature. Menijo, da je nesmiselno pričakovati, da se bodo kulturne ustanove financirale pretežno z lastnimi prihodki.
Med konkretnimi ukrepi navajajo dosledno izvajanje in indeksacijo Zakona o kulturnem evru, uvedbo kulturnih bonov za mlade in upokojence ter vzpostavitev namenskih skladov za obnovo dediščine, v katere bi določen delež prihodkov vplačevali lokalni gospodarski subjekti. Do vprašanj glede samostojnih delavcev v kulturi se bodo opredelili v dialogu s predstavniki stroke oz. prek opolnomočene Kulturniške zbornice. Prenovo prostorov na Metelkovi 6 podpirajo, vprašanje končnih uporabnikov (NVO ali muzej) pa puščajo odprto.
Vse odgovore stranke Prerod si lahko preberete tukaj:
Levica in Vesna (RAZŠIRI)
Pri združeni listi Levice in Vesne kulturo opredeljujejo kot skupno dobro, ki ga ne gre prepuščati trgu, ter se zavzemajo za nadaljevanje in nadgradnjo reform tega mandata. Med prioritetami izpostavljajo stabilno financiranje kulture sorazmerno z rastjo proračuna, nadaljevanje insourcinga prekarnih delavcev v javnih zavodih ter zakonsko ureditev hladnega pogona za nevladne organizacije. Podpirajo uvedbo izvenproračunskega financiranja filma z že pripravljenim zakonom ter prispevka digitalnih platform (t. i. Netflix tax) za avdiovizualno produkcijo.
Za dostopnost kulture napovedujejo kulturne bone za vsakega 18-letnika ter krepitev gostovalnih mrež po vsej državi. Za samostojne delavce si prizadevajo za bolniško nadomestilo od tretjega dne dalje in kolektivno pogodbo. Zavzemajo se za obvezno označevanje del, ustvarjenih z umetno inteligenco, razvoj suverenih modelov UI za zaščito slovenskega jezika ter dokončno vzpostavitev modela kultura na recept.
Vse odgovore Levice in Vesne si lahko preberete tukaj:
Piratska stranka Slovenije (RAZŠIRI)
Pirati kulturo razumejo kot temeljni pogoj demokratičnega razvoja in gonilo inovacij, pri čemer se programsko neposredno naslanjajo na strokovna izhodišča Asociacije. Zavzemajo se za proračun za kulturo v višini 2 % državnega proračuna, ki bi avtomatsko sledil rasti celotnega proračuna, in za neodvisne strokovne komisije pri razdeljevanju sredstev. Kot posebno prioriteto izpostavljajo ureditev pritožbenih postopkov na kulturnih razpisih, ki so jih ocenili za sistemsko nedopustne. Podpirajo dvig prispevka spletnih ponudnikov za avdiovizualno produkcijo ter ukinitev oglaševanja na RTV po skandinavskem modelu.
Za samostojne delavce v kulturi in samostojne novinarje predlagajo izenačitev s statusom javnih uslužbencev, vključno z umestitvijo v primerljive plačne razrede, financiranjem strokovnih izpitov in možnostjo pridobivanja strokovnih nazivov. Kot infrastrukturni prioriteti izpostavljajo dokončanje prenove SNG Drame in gradnjo sodobnega plesnega centra. Posebno pozornost namenjajo digitalizaciji kulturne dediščine in prostemu dostopu do gradiv brez avtorskopravnih omejitev. Zavzemajo se za vrnitev kreativnih predmetov v šole, sistemsko ureditev hladnega pogona nevladnih organizacij ter za vzpostavitev fokusnih skupin kot stalnega dialoga med ministrstvom in kulturno stroko po posameznih področjih.
Vse odgovore Piratov si lahko preberete tukaj:
Demokrati. Anžeta Logarja (RAZŠIRI)
Demokrati. Anžeta Logarja so odgovorili na del poslanih vprašanj.
Kulturo razumejo kot prostor ustvarjalne svobode in kritičnega mišljenja, ki ga država ne sme vsebinsko usmerjati, temveč mora zagotavljati pogoje za njegovo neodvisno delovanje. Zagovarjajo uravnotežen pristop med ohranjanjem dediščine in spodbujanjem sodobne produkcije ter sistemskim vključevanjem kulture v razvojne in inovacijske politike. Sistemske rešitve prejšnjih mandatov bodo presojali na podlagi strokovnih argumentov in merljivih učinkov.
Kot tri osrednje prioritete izpostavljajo uvedbo stabilnega večletnega financiranja javnih zavodov in ključnih nevladnih organizacij, decentralizacijo kulturnega sistema ter depolitizacijo upravljanja javnih institucij in zaščito uredniške neodvisnosti medijev. Za izvenproračunske vire predvidevajo davčne spodbude za zasebne donacije in sponzorstva, razvoj javno-zasebnih partnerstev ter okrepljeno strokovno podporo pri črpanju evropskih sredstev. Proračun za kulturo mora po njihovo dolgoročno slediti rasti državnega proračuna.
Vse odgovore Demokratov. Anžeta Logarja si lahko preberete tukaj:
Mi, socialisti! (RAZŠIRI)
V stranki Mi, socialisti! so za odgovor izbrali štiri za njih ključna področja, na konkretna vprašanja pa niso odgovorili.
Mi, socialisti! kulturo razumejo skozi razredno perspektivo kot odraz prevladujoče ideologije in si prizadevajo, da postane dostopna vsem. Največjo grožnjo financiranju kulture vidijo v pospešenem večanju izdatkov za oboroževanje. Med sredstvi za infrastrukturo, ki bi jih primarno usmerili v nove produkcijske prostore za neodvisno ustvarjanje, in tistimi za ustvarjalno delo bi razmerje spremenili v prid slednjim.
Na področju delovnih pogojev pozdravljajo izborjeno Zasukovo minimalko, a zanjo zagovarjajo okrepljene nadzorne mehanizme, učinkovite sankcije in krepitev vloge sindikatov. Kot posebej pereče izpostavljajo prenizek in premalo diferenciran cenzus za samostojne delavce, diskriminatorne vstopne kriterije za podeljevanje statusa (zlasti nagrajenost, ki sistemsko zapostavlja ženske in manj vidne poklice) ter nedisciplino javnih institucij pri izplačilih in rokih razpisov.
Odgovor stranke Mi, Socialisti! si lahko v celoti preberete tukaj:
Slovenska demokratska stranka (RAZŠIRI)
Slovenska demokratska stranka je podala splošno stališče do področja kulture.
Kulturo razumejo kot temelj slovenske narodne identitete, ki izvira iz jezika, zgodovinskega spomina in duhovne tradicije, ter jo postavljajo v širši antropološki okvir človekove ustvarjalnosti. Kot glavne programske usmeritve navajajo debirokratizacijo, pospešeno digitalizacijo, decentralizacijo, spodbujanje ljubiteljske kulture in upoštevanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, vključno s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Konkretnih zavez glede financiranja v odgovoru ne podajajo, sklicujejo pa se na Nacionalni program za kulturo 2022–2029, ki so ga sprejeli v prejšnjem mandatu, kot temeljni dokument svojih programskih usmeritev. Med zakonodajnimi prioritetami izpostavljajo sprejetje zakona o slovenskem jeziku z mehanizmi sankcioniranja kršiteljev ter ustrezno zakonodajno ureditev avtorskih pravic v razmerju do umetne inteligence.
Odgovor SDS si lahko v celoti preberete tukaj:
Gibanje Svoboda (RAZŠIRI)
V Gibanju Svoboda so se zaradi prevelikega obsega dela odločili posredovati splošno stališče do področja kulture.
Vlaganje v kulturo razumejo kot ključno investicijo v suverenost, varnost in blaginjo naroda. Napovedujejo krepitev proračunskih sredstev, uvedbo namenskega prispevka za pretočne platforme (t. i. Netflix tax) za film, kulturne bone za dijake ter javno-zasebna partnerstva za obnovo dediščine. Prioritete vključujejo spremljanje položaja samozaposlenih (vključno z minimalnim plačilom, možnostmi prekvalifikacije in kariernim razvojem), krepitev programskih sredstev javnih zavodov in stabilno financiranje ljubiteljske kulture, ki jo želijo tesneje povezati s profesionalno.
Poseben poudarek namenjajo varovanju slovenščine v digitalni dobi, kjer bodo od globalnih tehnoloških podjetij zahtevali slovenske vmesnike, hkrati pa podpirali razvoj odprtih jezikovnih modelov in rabo slovenščine v umetni inteligenci. Prizadevajo si za decentralizacijo prek večletnih razpisov za NVO ter povezovanje kulture s programi za duševno zdravje. Medije vidijo kot varuhe demokracije, zato načrtujejo nadgradnjo zakonodaje za večjo neodvisnost in uredniško odgovornost.
Odgovor Gibanja Svoboda si lahko v celoti preberete tukaj:
Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča (RAZŠIRI)
V imenu skupne liste NSi, SLS in FOKUS so nam iz Nove Slovenije poslali splošna programska stališča.
V njih poudarjajo kulturo in jezik kot identitetno jedro naroda. Predlagajo reformo financiranja, kjer bi glavno vlogo dobili davkoplačevalci z dvigom dela dohodnine za donacije nevladnim organizacijam in medijem na 3%, s čimer bi postopno zmanjšali obseg sredstev prek javnih razpisov. Na sistemski ravni predlagajo preoblikovanje Ministrstva za kulturo v krovno strateško institucijo in modernizacijo RTV Slovenija z večjim deležem neodvisne produkcije. Kot vsebinske prioritete navajajo razvoj avdiovizualne ustvarjalnosti, zvočnih knjig ter uprizarjanje izvirnih slovenskih odrskih del.
Odgovor skupne liste NSi, SLS in FOKUS si lahko v celoti preberete tukaj:
Vrstni red odgovorov sledi številu odgovorov na zastavljena vprašanja v kombinaciji z datumom prejema.
V Asociaciji smo se udeležili tiskovne konference sindikatov Zasuk, Glosa in SVIZ pred RTV Slovenija, ki je bila sklicana zaradi spornega ravnavnja vodstva RTV z zunanjimi izvajalci. Opozorili smo, da se Uredba o minimalnem plačilu za zunanje izvajalce, ki opravljajo delo za javne zavode s področja kulture, uporablja od avgusta lani. Vsi, ki opravljajo delo s področja kulture, vključno z novinarji, ki pripravljajo oddaje s tega področja, bi morali biti plačani v skladu z minimalno urno postavko. Dolžnost države, ki je sprejela tak zakon, je, da poskrbi, da se ta tudi dejansko izvaja. To toliko bolj velja za javno RTV, ki zaposljuje preko 2000 rednih sodelavcev, skrbi za pravico javnosti do obveščenosti in je preteklo leto končala s presežkom prihodkov nad odhodki.
V imenu kulturnic in kulturnikov vas vljudno vabimo na soočenje, posvečeno prihodnosti kulture in umetnosti, ki bo potekalo v četrtek, 26. februarja, ob 13. uri v CUK Kino Šiška.
Kaj nas čaka na področju kulture v prihodnjem mandatu?
V času, ko politično razpravo vse pogosteje oblikujejo kratki formati, hitri odgovori in algoritmična logika všečnosti, smo se na pobudo Društvo Asociacija, Center urbane kulture Kino Šiška in Kolegij direktorjev slovenskih gledališč kulturnice in kulturniki znova zbrali ter po štirih letih ponovno povabili predstavnike in predstavnice političnih strank na posebno soočenje o kulturi, umetnosti in medijih.
V Društvu Asociacija smo se odzvali na objavo Javnega razpisa za izbor predlogov za sofinanciranje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in poklicne nevladne kulture za leto 2026. Opozorili smo, da leta 2024 razpisa sploh ni bilo, v letu 2025 pa je bilo prostorom in opremi namenjenih 320.000 evrov. Oboje predstavlja odstopanje od Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, zaradi česar bi bilo treba izpad sredstev nadomestiti.
Opozorili smo tudi na samo razporeditev razpisnih sredstev med sklop A in sklop B. V društvu smo v pretekosti že opozorili, da bi morali višino sredstev v obeh sklopih izenačiti, s čimer bi poklicnim NVO omogočili enakovreden dostop do sredstev. Aktualni razpis take izenačitve ne predvideva. Kot nesmiseln smo ovrednotili tudi izključitveni kriterij, ki podaljšuje omejitev kandidirati upravičencem iz predhodnih dveh na tri leta, četudi leta 2024 razpisa sploh ni bilo. Netransparentno in v nasprotju z zakonom se nam zdi tudi dejstvo, da JSKD še vedno ni javno objavil prejemnikov sredstev na razpisu leta 2025.
Asociacija se je na vabilo CNVOS udeležila javnega Posveta o strategiji EU za civilno družbo in večletnem finančnem okviru EU. Dogodek, ki je potekal 2. februarja v Ljubljani, je pomemben tudi za področje kulture tako na evropski kot na nacionalni ravni, saj je v novembru 2025 sprejeta Strategija EU za civilno družbo osnova tudi za oblikovanje na novo predlaganega programa AgoraEU, v katerem bo zajeto tudi polje kulture. To pomeni, da prihaja po združevanju programov MEDIA in Kultura, ki sta od leta 2024 združena v program Ustvarjalna Evropa, predvidoma do novega združevanja programov v program Agora EU. V sklopu novega večletnega finančnega okvira (Multiannual Financial Framework – MFF) Evropske unije je predvideno združevanje s programom CERV – Državljani, enakost, pravice in vrednote).
V Društvu Asociacija smo pred parlamentarnimi volitvami 2026 pregledali programe političnih strank za področje kulture, umetnosti in medijev. Pregled je informativne narave in je del aktivnosti društva pred volitvami v Državni zbor 2026. Seznam izbranih političnih strank temelji na zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je za RTV Slovenija izvedel Inštitut Mediana in je bila objavljena 15. 2. 2026. Strankam, ki bi se po anketi uvrstile v Državni zbor, dodajamo še dve stranki, ki sta najbolje uvrščeni med strankami, ki so pod parlamentarnim pragom. Nekatere stranke oz. koalicije strank niso objavile volilnih programov zato v teh primerih objavljamo pregled krovnih programov. Informativni pregled objavljamo v spodnjem prispevku.
Pri Asociaciji obveščamo nevladne organizacije, ki delujete na področju kulture, da se približuje čas za oddajo letnih poročil in davčnih obračunov za leto 2025. Gre za zakonsko obveznost, ki velja za vse NVO, ne glede na obseg ali intenzivnost delovanja v preteklem letu.
Vsaka pravna oseba, ki posluje v Sloveniji, mora enkrat letno pripraviti in predložiti letno poročilo za posamezno poslovno leto. Letno poročilo je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov, pojasnil k izkazom in poslovnega (tj. vsebinskega) poročila. Pravila o pripravi in predložitvi letnih poročil za zavode, ustanove in druge pravne osebe (gospodarske družbe, zadruge idr.) ureja Zakon o računovodstvu. Letni davčni obračun morajo vsako leto pripraviti in oddati tudi fizične osebe z dejavnostjo. O tem pišemo v članku tukaj.
V Asociaciji sodelujemo v iniciativi Glas ljudstva. Za iniciativo smo po prispevku k njihovemu oblikovanju v mandatu pretekle vlade izvajali monitoring zavez na področju kulture. Tudi zdaj smo sodelovali v večmesečnem procesu oblikovanja političnih zahtev civilne družbe ter prispevali zaveze s področja kulture. V tem tednu je Glas Ljudstva zahteve tudi uradno posredoval političnim strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah.Stranke imajo na voljo dva tedna, da se do zahtev opredelijo.
Na podlagi javne razprave, ki je od spodaj navzgor potekala od novembra lani, ter prispevkov organizacij, strokovnjakov in posameznic_kov iz vse Slovenije, je iniciativa oblikovala 42 ključnih zahtev, obravnavala pa je 774 zbranih predlogov, ki so bili preverjeni, usklajeni in prevedeni v jasne, strokovno utemeljene in izvedljive zahteve. Te naslavljajo temeljna družbena področja, med drugim vladavino prava, človekove pravice, kulturo in medije, socialno državo, zdravstvo, stanovanjsko politiko, dostojno delo, pravičen zeleni prehod, mirovno politiko ter globalno pravičnost. Med njimi so torej tudi zahteve, ki se nanašajo na pravično, stabilno in sistemsko financiranje kulture, neodvisnost ustvarjalnega in novinarskega dela ter izboljšanje delovnih pogojev v kulturnem sektorju.
Asociacija, vsebinska mreža za kulturo, je kot del Konzorcija vsebinskih mrež sodelovala v analizi izzivov in težav pri delovanju vsebinskih mrež nevladnih organizacij, ki je potekala v okviru projekta Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike, sofinanciranega s strani Ministrstva za javno upravo.
Analiza temelji na anonimnem spletnem vprašalniku z 19 vprašanji, ki ga je v septembru in oktobru 2025 izpolnilo 11 vsebinskih mrež, povezanih v Konzorcij vsebinskih mrež NVO Slovenije. Mreže se sicer med seboj močno razlikujemo po velikosti, starosti, finančnih in kadrovskih kapacitetah, a se pri ključnih izzivih naše ugotovitve lahko tudi močno ujemajo.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
