Novice

Predvolilno soočenje: kultura in umetnost v Novi Gorici

V petek, 16. 10. 2026, ob 18.00 smo Društvo Asociacija in Društvo humanistov Goriške v prostoru EPICentra v Novi Gorici soočili štiri kandidate za župana Nove Gorice. Na soočenju, s katerim smo pred lokalnimi volitvami želeli odpreti razpravo o prihodnosti kulture v Novi Gorici, so sodelovali Bogdan Česnik (samostojni kandidat, lista Nov zagon za Novo Gorico), Marko Rusjan (Levica), aktualni župan Samo Turel (Gibanje Svoboda) in Matevž Vidmar (SD). Pogovor, ki ga je vodila Alina Carli, se je dotaknil vprašanja večletnega razpisa za sofinanciranje javnih kulturnih programov, vloge nevladnih organizacij ter samostojnih delavk in delavcev v kulturi, dediščine Evropske prestolnice kulture (EPK) in prostorov za neodvisno nevladno umetniško produkcijo. Vsi kandidati so na koncu podali tudi svoje temeljne zaveze, ki jih nameravajo uresničiti, če zasedejo župansko funkcijo.

Kandidati so najprej odgovarjali na vprašanje, kaj bo v primeru izvolitve njihovo prvo dejanje na področju kulture. Rusjan je poudaril, da bo takoj po sprejetju proračuna preveril, kaj producenti in ustvarjalci najbolj potrebujejo, nato pa pripravil in objavil nov štiriletni razpis. Aktualni župan Turel je napovedal nadaljevanje programskega in projektnega razpisa, Vidmar pa je menil, da se bo treba pogovoriti, kako naprej z dediščino EPK, in zagotoviti finančna sredstva ter prostore za umetnike. Česnik je predlagal ustanovitev občinskega sklada za kulturo, ki bi ga polnil en odstotek občinskih investicijskih sredstev. Po njegovem mnenju bi iz sklada lahko krili lastno udeležbo pri evropskih projektih. Tudi Turel je obljubil, da bo nov razpis sledil sprejetju proračuna in da bodo ob tem opravili evalvacijo ter presodili, ali je sredstva mogoče povišati. Napovedal je tudi pripravo čezmejne kulturne strategije in povedal, da potekajo pogajanja, da bi programi in projekti, ki so sodelovali pri EPK, prejeli dodatne točke na razpisih Ustvarjalne Evrope.

Preberite več

Asociacija o kulturi in zdravju na mednarodni konferenci v Rigi

Med 15. in 16. oktobrom 2026 je v Rigi potekala mednarodna konferenca Learning to Care: Education and Training in Culture and Health, posvečena izobraževanju, strokovnemu usposabljanju in medsektorskemu sodelovanju na področju kulture in zdravja. Konference in spremljajočega partnerskega srečanja evropskega projekta CARE – Culture for Mental Health se je udeležila strokovna vodja Društva Asociacija Polona Torkar.

Konferenca, ki je potekala na Univerzi Rīga Stradiņš, je povezala umetnike, kulturne delavce, strokovnjake s področja zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja ter predstavnike institucij in oblikovalce politik. V ospredju so bila vprašanja razvoja kompetenc za medsektorsko sodelovanje, vključevanja umetnosti v zdravstveno in socialno okolje ter oblikovanja ustreznih izobraževalnih in podpornih mehanizmov.

Preberite več

Od praks do sistema: kaj potrebuje povezovanje kulture in zdravja v Sloveniji

Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, na kateri so se srečali predstavniki kulture, zdravstva, socialnega varstva in javnih politik. Po evropskem pregledu in izkušnjah iz Latvije in Italije se je konferenca sklenila z vprašanjem, ki nas zadeva najbolj neposredno: kako naprej v Sloveniji?

Zadnji sklop konference je pogled usmeril v Slovenijo. Predstavili sta se dve praksi, ki umetnost že vnašata v podporo zdravju, sklepni pogovor pa je iskal odgovor na vprašanje, kaj je potrebno, da takšne prakse postanejo del sistema.

Preberite več

Umetnost na recept: kaj se Slovenija lahko nauči iz Latvije in Italije

Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v sodelovanju s partnerji doma in v tujini pripravilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so iskali odgovor na vprašanje iz naslova: kdo naj umetnost predpisuje in kako.

Kako umetnost na recept preide iz posameznih pilotnih projektov v stabilen sistem, ki ga prepoznajo zdravstvo, socialno varstvo in kultura? O tem sta na konferenci govorili Inga Surgunte iz Latvije in Simona Staffieri iz Italije. Sklop »Umetnost na recept: od posameznih praks do sistema« je potekal v okviru projekta CARE – Lab 3: Culture on Prescription.

Preberite več

Kultura in zdravje v Evropi: od dokazov do sistemskih sprememb

Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Udeleženci s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kako umetnost vključiti v sisteme podpore zdravju in dobremu počutju.

Uvodni sklop konference, ki je potekal v okviru »platforme kulture in zdravja« (Culture & Health Platform), je postavil evropski kontekst: kako se je povezovanje kulture in zdravja razvilo v Evropi, kaj o učinkih umetnosti na zdravje kažejo raziskave in kaj je potrebno za sistemske spremembe.

Preberite več

Ne živimo samo od kruha: poročilo s konference o umetnosti, zdravju in dobrem počutju

Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kaj je potrebno, da se povezovanje kulture in zdravja v Sloveniji razvije z ravni posameznih praks na sistemsko raven.

Konferenco so gradili trije sklopi, povezave do poročil s posameznih sklopov in posnetkov lahko najdete spodaj (posnetke bomo naložili kmalu).

Preberite več

POZOR: Vloge za karierno dinamiko oddajte do 22.10.2026!

Člani in članice nam sporočate, da vam iz Ministrstva za kulturo sporočajo, da roka za oddajo vlog za karierno dinamiko ni, ker se odločbe trenutno ne izdajajo. To NE DRŽI.

Prvič: sedanje vodstvo ministrstva je sicer napovedalo spremembe krovnega zakona na področju kulture, vendar te spremembe še niso bile sprejete. Razredi karierne dinamike so torej še vedno urejeni z zakonom, zato se ministrstvo ne more samovoljno odločiti, da odločb ne bo izdajalo. Nasprotno: zakon ministrstvo zavezuje, da o uvrstitvi v razred karierne dinamike odloči z odločbo. Če ministrstvo o vlogah ne odloča v predpisanih rokih, lahko nastopi molk organa, zoper katerega imajo vlagatelji ob izpolnjenih procesnih pogojih na voljo pravna sredstva, vključno z upravnim sporom.

Drugič: ne drži, da roka za oddajo vlog ni. 50. člen prehodnih in končnih določb ZUJIK-I namreč jasno določa, da bo vsak samostojni delavec v kulturi, ki je bil ob uveljavitvi ZUJIK-I že vpisan v razvid in v enem letu od uveljavitve zakona ne odda vloge, po uradni dolžnosti uvrščen v razred karierne dinamike »samostojni delavec v kulturi III«. Če vloge ne oddate pravočasno, boste torej uvrščeni v najnižji razred z najnižjimi plačanimi prispevki. Vlogo seveda lahko oddate tudi po 22. oktobru 2026, torej po presečnem datumu. Vendar boste v tem primeru od tega datuma do izdaje odločbe uvrščeni v najnižji razred karierne dinamike, kar vam bo v škodo, saj lahko poznejša vložitev vloge povzroči zamik uvrstitve v ustrezni višji razred karierne dinamike in s tem tveganje finančnega prikrajšanja, predvsem če pogoje za višji razred že izpolnjujete.

Preberite več

Asociacija med podpisniki evropskega poziva proti zmanjšanju sredstev za Ustvarjalno Evropo

Več kot 200 evropskih kulturnih organizacij je v odprtem pismu, ki ga je 6. oktobra objavila evropska zagovorniška mreža Culture Action Europe (CAE), pozvalo države članice Evropske unije k zavrnitvi predlaganega zmanjšanja sredstev programa Ustvarjalna Evropa za leto 2027. Med 223 podpisniki pisma je tudi Društvo Asociacija, skupaj z najmanj 40 slovenskimi kulturnimi organizacijami. K podpisu smo v društvu povabili tudi svoje članstvo. Evropski poziv dopolnjujejo naša nedavna prizadevanja, da bi Slovenija v evropskih proračunskih pogajanjih podprla ustrezno financiranje kulture tako v prihodnjem letu kot v novem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.

Svet Evropske unije je v svojem stališču do predloga proračuna EU za leto 2027 predlagal zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti programa Ustvarjalna Evropa za 31,6 milijona evrov glede na predlog Evropske komisije. Od tega bi bilo 7,8 milijona evrov manj namenjenih sklopu Kultura, 23,2 milijona sklopu MEDIA in 0,6 milijona medsektorskemu sklopu. Svet EU je predlagal tudi zmanjšanje sredstev za plačila za 10,53 milijona evrov.

Preberite več

Na Odboru za kulturo o vključujoči ureditvi kulturnega bona

Odbor Državnega zbora za kulturo je 6. oktobra obravnaval predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin (ZFPMKD), ki je predvideval uvedbo kulturnega bona v vrednosti 200 evrov. Predlog je bil zavrnjen, Ministrstvo za kulturo pa je napovedalo pripravo nove, sistemske ureditve. V Društvu Asociacija uvedbo kulturnega bona podpiramo, vendar opozarjamo, da bo njegov učinek odvisen od tega, katere kulturne vsebine bodo mladim dostopne, kdo jih bo lahko ponujal in kako bo država spremljala doseganje ciljev ukrepa. Odboru smo zato posredovali izhodišča za sistemsko ureditev s primerjavo evropskih praks in konkretne predloge amandmajev k ZFPMKD.

Kulturni bon je po mnenju društva namreč lahko koristen instrument za spodbujanje kulturne participacije mladih in razvoj občinstev, vendar finančna podpora sama po sebi še ne zagotavlja večje raznolikosti kulturnih izkušenj. Če v posameznem okolju ustrezne ponudbe ni, če so kulturna prizorišča slabo dostopna ali mladi zanje ne vedo, dodatnih 200 evrov teh ovir ne bo odpravilo. Bon je zato nujno razvijati skupaj z ukrepi za regionalno povezovanje, dostopnost in kroženje kulture, mobilnost in kulturno-umetnostno vzgojo, ne pa namesto njih.

Preberite več

Priporočamo: Asociacijine usmeritve za lokalne kulturne politike 2026–2030

Pred lokalnimi volitvami smo v Asociaciji pripravili priporočila za razvoj lokalnih kulturnih politik: od stabilnega financiranja in dostojnega plačila do dostopnih prostorov, sodelovanja kulturnih akterjev in povezovanja občin. Namenjena so občinam po vsej Sloveniji ter kandidatkam, kandidatom in listam pri pripravi programov in preverljivih zavez.

V okviru pobude Prostori kulture smo analizirali kulturne politike in financiranje v šestih mestnih občinah ter opravili pogovore s predstavniki občin, kulturnih organizacij in samostojnimi ustvarjalci. Ugotovitve smo povezali z dolgoletnim zagovorniškim delom Asociacije ter pripravili osem skupnih priporočil in lokalne prednostne naloge za Celje, Koper, Kranj, Ljubljano, Maribor in Novo Gorico.

Preberite več