Novice

Nevladni sektor je ključni sogovornik pri oblikovanju trajnostnih kulturnih politik

V torek, 28. maja, sta se predsednik društva Uroš Veber in vodja strokovne pisarne Polona Torkar udeležila prvega srečanja Local Policy Hub, del mednarodnega projekta Greenstage, ki je potekalo v Stari mestni elektrarni. Dogodek, namenjen snovanju sinergij med kulturnim sektorjem in lokalnimi oblastmi pri udejanjanju okoljskih politik, predstavlja pomemben korak k sistemski vključitvi trajnostnih načel v delovanje organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti.

Asociacija kot mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture že vrsto let opozarja na nujnost umeščanja trajnostnih okvirov v kulturne politike, pri čemer poudarja, da mora biti zelenemu prehodu zavezano celotno institucionalno okolje – ne zgolj ustvarjalci in producenti ampak tudi nosilci odločanja v sektorju. Prav zato je udeležba Asociacije na tovrstnih srečanjih izjemnega pomena, saj omogoča, da sektor ne nastopa le kot pasivni prejemnik ukrepov, temveč kot aktiven sogovornik, ki soustvarja strateške in operativne podlage za pravično in izvedljivo transformacijo kulturnega polja.

Preberite več

Asociacija na srečanju LUR poudarila strateški pomen projekta Kulturni vzgib

V prostorih Mestne hiše v Ljubljani je 26. maja 2025 v organizaciji Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije potekalo srečanje predstavnikov 25 občin Ljubljanske urbane regije (LUR), na katerem so govorci in vabljeni razpravljali o možnostih krepitve sodelovanja na področju kulture do konca leta 2027.

Projekt Kulturni vzgib, ki je del kulturne strategije LUR, in priložnosti ter izzive izvajanja je v imenu Asociacije predstavila strokovna vodja Polona Torkar, ki je izpostavila strateški pomen projekta za celotno regijo.

Preberite več

Rezultati in analiza razpisa kultura in zdravje 2025: Odpiramo vrata povezovanju umetnosti in zdravju

Z zaključkom prvega razpisa za razvoj in izvedbo projektov na presečišču kulture in zdravja smo v Asociaciji naredili pomemben korak k uveljavitvi umetnosti kot orodja za krepitev duševnega zdravja, psihosocialne podpore ter celostne skrbi za posameznike in skupnosti. Razpis, ki poteka v okviru štiriletnega mehanizma in je sofinanciran s sredstvi EU, je spodbudil izjemno zanimanje ustvarjalcev. Med 50 prispelimi prijavami so bile za podporo izbrane tri medsektorsko zasnovane pobude, ki prepletajo umetnost z zdravstvenim in socialnim delovanjem.

Izbrani projekti – Objem glasu, Zvočni objem in Prisluhni gibu – se posvečajo prostovoljcem v paliativni oskrbi, osebam s tinitusom in bolnikom s fibromialgijo. Vsi trije poudarjajo pomen umetnosti kot podpore pri soočanju z bolečino, izgubo, stresom ter nevidnimi kroničnimi boleznimi. Pri tem preizkušajo modele, ki bi jih bilo mogoče dolgoročno vključiti v zdravstvene in socialne sisteme. Razpis tako ne pomeni le finančne podpore, temveč simbolni premik v razumevanju vloge umetnosti kot vira zdravljenja in družbenih sprememb.

Preberite več

Referendum o izjemnih pokojninah: Asociacija med organizatorji kampanje

Asociacija, ki je že v času napovedi opozicije, da bo zbirala podpise za zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, medijem posredovala svoja stališča, se je na seji upravnega odbora društva poenotila, da se priglasi kot organizator referendumske kampanje. Kot vsebinska NVO mreža, ki zagovarja interese neodvisne kulture ter poklicnih delavk in delavcev, ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v njej delujejo, menimo, da je pomembno, da državljankam in državljanom samostojno in neposredno posredujemo svoje stališče, ki je utemeljeno na dobrem vpogledu v izrazito nezavidljiv prihodkovni in socialni položaj posameznikov in posameznic, ki so zaslužni za izjemne poklicne prispevke k domači in evropski kulturi. V društvu smo ZA uveljavitev zakona, opozarjamo pa, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno. Predlog pokojninske reforme namreč za številne, tudi kulturne delavke in delavce, ne prinaša izboljšav.

Veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, je po našem mnenju zastarel, pomanjkljiv, predvsem pa ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin. V tem oziru po mnenju Asociacije predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke predstavlja korak v pravo smer, četudi bi bile možne dodatne izboljšave predloga. Pomembno pa je, da odločitev o dodelitvi dodatka ne bo več prepuščena diskreciji posameznega ministra. V Asociaciji dosledno nasprotujemo političnemu vplivu na odločanje v polju kulture. Pri tem ocenjujemo, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno.

Preberite več

Kultura ne sme ostati brez glasu: ključni trenutek za prihodnost evropskega kulturnega proračuna

Evropska komisija je začela javno posvetovanje o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034. Gre za ključno priložnost, da kulturni sektor vpliva na dolgoročne odločitve glede proračuna EU – in torej tudi na prihodnost financiranja kulture. Kot člani mreže Culture Action Europe (CAE), v Asociaciji pozivamo, da se proračun za kulturo v prihodnjem večletnem finančnem okviru poveča na vsaj 2 %, program Ustvarjalna Evropa pa se ohrani kot samostojen in prepoznaven mehanizem podpore kulturi!

VEČ O KAMPANJI

Program Ustvarjalna Evropa je trenutno edini namenski evropski program za kulturo, s skupnim proračunom 2,44 milijarde evrov za obdobje 2021–2027. Kljub temu to predstavlja zgolj 0,2 % celotnega proračuna EU. Obstaja velika nevarnost, da bo v prihodnje program združen z drugimi področji in s tem izgubil svojo prepoznavnost ter avtonomijo.

Preberite več

Nevladni sektor potrebuje stabilno okolje – Asociacija v nacionalnih in mednarodnih mrežah

Tudi v aprilu je Asociacija nadaljevala z dejavnostmi nacionalnega in mednarodnega mreženja s ciljem izboljšanja položaja neodvisne nevladne kulture. V društvu smo bili dejavni v strukturiranih dialogih z državnimi institucijami, mednarodnih forumih ter na strateških srečanjih s potencialnimi donatorji, kjer smo zastopali interese nevladnega kulturnega sektorja. Vsako od srečanj je bilo priložnost za utrjevanje položaja neodvisne kulture kot nepogrešljivega segmenta sodobne družbe.

Med vidnejšimi aktivnostmi izstopajo sodelovanje na letnem srečanju o sistemskem razvoju vsebinskih mrež, imenovanje predstavnice Asociacije v vodstveno strukturo evropske mreže EAIPA ter aktivna vloga v regionalni mreži Kooperativa, ki gradi mostove med organizacijami in fundacijami na področju neodvisne kulture na Zahodnem Balkanu. Ti dogodki odražajo dosledno in dolgoročno usmerjenost društva k gradnji trajnostnih modelov sodelovanja, financiranja in vidnosti nevladnega sektorja.

Preberite več

Letno srečanje vsebinskih mrež NVO z ministrstvi – pomemben korak za stabilnejši nevladni sektor

V Asociaciji z veseljem napovedujemo udeležbo na letošnjem letnem srečanju vsebinskih mrež nevladnih organizacij, ki bo potekalo 23. aprila 2025 med 10. in 13. uro v Veliki dvorani Ministrstva za javno upravo. Dogodek, ki ga organizira Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), predstavlja eno redkih, a zato toliko pomembnejših priložnosti za dialog posvečen specifični tematiki vsebinskih mrež med nevladnimi organizacijami in predstavniki ministrstev Vlade Republike Slovenije.

Letno srečanje je posvečeno predstavitvi aktualnih analiz, izmenjavi izkušenj in iskanju konkretnih rešitev za naslavljanje sistemskih izzivov razvoja in financiranja vsebinskih mrež. Ob tem bo posebna pozornost namenjena tudi izvajanju Zakona o nevladnih organizacijah ter oblikovanju tipskega modela javnega razpisa za podporo vsebinskim mrežam.

Preberite več

Dialog na temo predloga ZUJIK, spodbud za umetnostno kritiko in kakovostne predpise

V mesecu marcu so bili predstavniki Asociacije aktivni na več zagovorniških področjih ter so se udeležili treh srečanj s predstavniki Ministrstva za kulturo, drugih stebrov kulture in Ministrstva za javno upravo. Osrednje teme sestankov so bili predlog sprememb in dopolnitev krovnega zakona v kulturi, področje umetnostne kritike ter kakovost priprave predpisov.

Podpredsednici društva Asociacija Valentina Rajaković in Polona Torkar ter članica Upravnega odbora društva Alja Lobnik so se s predstavniki Ministrstva za kulturo 18. marca 2024 sestale na temo kritike. Sestanek je bil sklican na pobudo Asociacije, in sicer kot nadaljevanje dialoga na temo krepitve področja kritike, ki v domačem prostoru peša, predvsem z namenom, da bi se v društvu seznanili z ukrepi, ki so že uveljavljeni oz. se že pripravljajo. Ministrstvo za kulturo so na sestanku zastopali Rok Avbar, Tjaša Pureber, Blaž Mali in Barbara Koželj Podlogar.

Preberite več

Redni letni občni zbor: Izvoljeno novo vodstvo Asociacije

Članice in člani društva Asociacija smo 15. marca 2025 na rednem letnem občnem zboru izvolili novega predsednika društva, dvanajst novih članov in članic upravnega odbora ter podpredsednico in podpredsednika društva. Vsi omenjeni so bili na funkcije imenovani za obdobje treh let. Nov mandat na mestu predsednika je za tri leta dobil Uroš Veber, podpredsedniški mesti pa sta zasedla Valentina Rajakovič in Jernej Škof.

V upravni odbor Asociacije so bili v skladu s statutom društva kot člani izvoljeni Nik Drozg, Olivija Grafenauer (društvo IMPRO), Petra Hazabent, Urška Jež (Mesto Žensk), Špela Kopitar (Bunker), Jurij Krpan (Zavod Kersnikova), Alja Lobnik (Zavod Maska), Barbara Poček (Društvo Glej), Sanja Popov Leban (Zveza MINK), Valentina Rajaković (Zavod Radio Študent), Jernej Škof (Društvo ŠKUC) in Polona Torkar.

Preberite več

Predlog medijske zakonodaje: MK naj vlaga v novinarje in neodvisne medije, ne v medijske tajkune

V Društvu Asociacija smo se odzvali na predlog novega Zakona o medijih, ki ga je Državnemu zboru predložila vlada ter ob splošnih komentarjih odločevalcem predložili tudi konkretne predloge za spremembe in dopolnitve predloga zakona. V odzivu in amandmajih smo se uvodoma osredotočili na krepitve socialnih pravic samostojnih novinarjev ter predlagali uvedbo delovnih štipendij, nadomestila za bolniško odsotnost in pravično vrednotenje dela za zunanje izvajalce. Nadalje menimo, da se mora v zakonu kot javni interes na področju medijev opredeliti podporno okolje ter s tem podpreti delovanje stanovskih novinarskih organizacij ter drugih nevladnih organizacij, ki skrbijo za krepitev in razvoj medijev in novinarskega poklica.

Proračun Ministrstva za kulturo je hkrati v primeru vrste na novo predlaganih finančnih podpor za medije po naše docela neustrezno mesto državnega subvencioniranja medijev, zato smo predlagali, naj se naj sredstva za subvencioniranje korporativno organiziranih medijev in pri tem predvsem njihovih lastnikov vselej, kadar subvencije niso neposredno namenjene krepitvi novinarjev samih oz. so že zaobjete v okviru uveljavljenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, zagotavljajo iz proračunov Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za digitalno preobrazbo. Sredstva iz proračuna Ministrstva za kulturo, ki se bodo s tem sprostila, naj ministrstvo nameni za zaposlovanje novinarjev, krepitev neodvisnih medijev ter navsezadnje socialnih pravic samozaposlenih v kulturi, predvsem z mislijo na njihovo dostojno upokojevanje.

Preberite več