Analiziramo: Koalicijska pogodba za mandat 2026 – 2030

Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026–2030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na različnih področjih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Področje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dediščine in razvoja umetniškega ustvarjanja, temveč ima širši družbeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobraževanje in vsesplošno povezanost družbe.

V nadaljevanju je predstavljena analiza koalicijske pogodbe z vidika predvidenih učinkov na področje kulture, možnega vpliva na kulturno-umetniški sektor ter širših družbenih posledic. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem financiranja kulture, položaju nevladnih organizacij, statusu samostojnih delavcev v kulturi, medijski in avtorskopravni zakonodaji ter prihodnjemu razvoju kulturnih politik. Namen analize je oceniti, katere zaveze predstavljajo priložnosti za izboljšanje položaja sektorja, pri katerih se pojavljajo morebitna tveganja in katere bi za sektor pomenile nazadovanje glede na obstoječe stanje. Analiza pri tem izhaja iz razumevanja kulture kot povezanega ekosistema, v katerem imajo javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura, občinstva in drugi deležniki različne, vendar medsebojno povezane vloge.

POVEZAVA DO KOALICIJSKE POGODBE

Vsebina koalicijske pogodbe

Kulturo v pogodbi najdemo v 11. poglavju, kjer so našteti tudi predvideni ukrepi., in sicer:

  • Prestrukturiranje finančne kulturne sheme. Več denarja za kulturne vsebine in manj za birokracijo v kulturi;
  • Noveliranje Zakona o RTV z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in nepristranskega javnega zavoda;
  • Hitra, učinkovita in racionalna infrastrukturna prenova javnih zavodov za njihovo opolnomočenje kot nosilcev kulture na celotni vertikali slovenske kulturne politike;
  • Ponovna vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve;
  • Prenova in nadgradnja akcijskega načrta za kulturo;
  • Revizija transparentnosti lastništva medijev in učinkovito sankcioniranje kršiteljev;
  • Prenova zakona o medijih z namenom zagotavljanja svobode izražanja državljanov;
  • Posodobitev zakonodaje z davčnimi olajšavami za vlaganje v kulturo;
  • Pregled učinkovitosti Ministrstva za kulturo pri porabi sredstev iz Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in NOO ter intenzivno vključevanje kulture pri načrtovanju sredstev za novo evropsko kohezijsko perspektivo;
  • Celovita prenova Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo;
  • Priprava in sprejetje celovite Nacionalne strategije arhitekture;
  • Vzpostavitev nacionalnega programa za internacionalizacijo kulture;
  • Vzpostavitev enotne podatkovne platforme o kulturi (eKultura) in prehod na podatkovno podprto odločanje (evidence-based policy) z uvedbo javnih evalvacijskih mehanizmov;
  • Gradnja občinstva kot osrednja strateška naloga kulturne politike. Poseben poudarek na umetniški in kulturni produkciji v slovenskem jeziku;
  • Sprejetje Zakona o slovenskem jeziku kot nadomestilo za obstoječi Zakon o javni rabi slovenščine in celovito reševanje problematike rabe slovenskega jezika, zlasti na področju izobraževanja. Slovenski jezik se opredeli kot identitetno jedro slovenske kulture;
  • Prenova zakonodaje, ki ureja avdiovizualno ustvarjenje in okrepitev financiranja z uvedbo izvenproračunskih virov;
  • Revizija uspešnosti črpanja evropskih sredstev v dosedanje realizacije projekta Vzpostavitev enotne podatkovne platforme o kulturi (eKultura) ;
  • Pilotna uvedba kulturnega bona za 18-letnike (v vrednosti 200 EUR) za spodbujanje obiska kulturnih prireditev in nakupa knjig;

Kultura ali pa potrebe sektorja in deležnikov, ki ga sestavljajo, so vtkane tudi v temeljna izhodišča za koalicijsko pogodbo, koalicijske zaveze na ravni resorja za finance, resorja za gospodarstvo, delo in šport, resorja za notranje zadeve in javno upravo, resorja za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, resorja za demografijo, družino in socialne zadeve, resorja za evropske in zunanje zadeve ter resorja za zamejce in Slovence po svetu, premalo pa se odrazijo v zavezah na področjih resorja za izobraževanje, znanost in mladino, resorja za kmetijstvo, ter resorja za zdravstvo.

Pričujočo analizo smo pripravili v odziv na koalicijske zaveze ter kot uvodni prispevek društva Asociacija v bodočo kulturno-politično razpravo.


(poglavje I., stran 1-3)

(poglavje II.11, stran 27-28)

Koalicijska pogodba za področje kulture in umetnosti prinaša nekatere ukrepe, ki bi lahko pozitivno vplivali na razvoj kulturnega sektorja, predvsem na področjih digitalizacije, internacionalizacije kulture, večje dostopnosti kulturnih vsebin ter iskanja novih možnosti financiranja. Nekateri predlogi predstavljajo priložnost za izboljšanje delovanja kulturnih institucij, razvoj kulturne infrastrukture in večjo podporo ustvarjalcem. Ob tem pa analiza kaže tudi na številne odprte dileme in tveganja. Posebej pomembna so vprašanja morebitnih posegov v že vzpostavljene mehanizme podpore kulturnemu sektorju, položaja nevladnih organizacij ter zagotavljanja socialne varnosti samostojnih delavcev v kulturi.

Pri prihodnjih spremembah bo zato ključno, da kulturna politika temelji na stabilnem in predvidljivem financiranju, vključevanju različnih deležnikov ter spoštovanju raznolikosti kulturnega prostora. Ukrepi morajo biti načrtovani na podlagi strokovnih analiz in v strukturiranem dialogu s kulturno-umetniškim sektorjem. Prav odsotnost zadostnega dialoga in predvidljivosti pri nekaterih dosedanjih ukrepih odpira vprašanja o prihodnji stabilnosti kulturnega ekosistema.

Kultura ni zgolj področje umetniške produkcije, temveč pomemben dejavnik družbenega razvoja, kakovosti življenja, ustvarjalnosti in povezanosti skupnosti. Prihodnje spremembe morajo biti zato usmerjene v krepitev dostopne, kakovostne in raznolike kulturne krajine ter v izboljšanje položaja vseh, ki v kulturi ustvarjajo in delajo.