V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je tretji od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Kranj (MOK). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikom NVO in samostojnim delavcem v kulturi.
Pogovarjali smo se s plesalcem Mitjo Obedom, Darčijem Kruševacom z društva SubArt, predstavnico Kulturnega društva Qulenium, vizualno umetnico in samozaposleno v kulturi Marušo Štibelj, Darčijem Kruševcem iz društva SubArt, Likovnim društvom Kranj ter predstavniki MOK. Sogovorniki ugotavljajo, da ima Kranj raznoliko kulturno ponudbo, ki pa je hkrati tudi omejena, predvsem zaradi sicer razumljivega poudarjanja pomena javnih zavodov ter manj neodvisnih ustvarjalcev; pogoji samozaposlenih ustvarjalcev tudi niso optimalni. Tako kot v drugih občinah ostajajo odprta vprašanja na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.
Najprej nas je zanimalo, kako sogovorniki ocenjujejo stanje kulture in umetnosti v občini.
SubArt : “Kranj ima raznoliko kulturno ponudbo, javne zavode, številna društva ter veliko priznanih umetnikov in glasbenikov. Kljub temu stanje na področju kulture ni najbolj spodbudno. Potrebujemo jasnejšo dolgoročno vizijo razvoja ter temeljite spremembe, predvsem na področju financiranja. Večina občinskih sredstev je namenjena javnim zavodom, medtem ko se neodvisni producenti, ki že več kot 20 let pomembno soustvarjamo kranjsko kulturno dogajanje, kljub dokazani kakovosti svojih programov še vedno soočamo s pomanjkanjem ustrezne podpore.”
Mitja Obed: “Kranj je malo mesto, tako da ni za pričakovati nekih večjih priložnosti za samostojnega kulturnega ustvarjalca, kot plesalcu mi niti ne ponuja prostora za vaje. Sama kultura v Kranju je skoncentrirana na gledališče, koncertno dejavnost bolj mainstream področij, Za moje področje je primeren prostor za izvedbe Stolp Škrlovec, a še ta je uzurpiran s strani Prešernovega gledališča, kar pomeni da za en termin letno se komaj dogovorim.”
Qulenium: “Qulenium je bil ustanovljen leta 1999 v Kranju in že več kot četrt stoletja deluje kot pomemben ustvarjalec na področju sodobne plesne umetnosti, kulturne vzgoje in mednarodnega sodelovanja. Kljub dolgoletnemu delovanju, statusu nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture (od leta 2010) ter prejeti Prešernovi plaketi Mestne občine Kranj za pomemben prispevek k razvoju kulture, se še danes soočamo z osnovnim problemom – nimamo zagotovljenih dostojnih prostorskih pogojev za delo. Največja ovira za delovanje neodvisne kulture so visoki stroški najemnin in pomanjkanje ustreznih javnih prostorov, ki bi bili dostopni organizacijam in samozaposlenim v kulturi. Velik del naših sredstev in energije tako namenjamo zagotavljanju osnovnih pogojev za izvajanje programa, namesto da bi jih lahko usmerili v razvoj kakovostnih vsebin in ustvarjalcev.”
Tako kot druge občine tudi MOK poudarja, da je kultura za mesto izjemno pomembno področje: “Kultura in umetnost sta za Mestno občino Kranj temeljni vrednoti sami po sebi, saj gradita zavest o skupni identiteti, dvigujeta kakovost bivanja ter predstavljata pomemben steber trajnostnega razvoja. Vizija MOK je jasna: postati ena izmed treh najuspešnejših slovenskih občin pri razvoju kulture.
V prihajajočem obdobju so prioritete usmerjene v nadaljnjo organsko nadgradnjo dosedanjih ukrepov, med katerimi izstopajo reševanje pereče problematike infrastrukturnih kapacitet (vključno s pripravo projekta za izgradnjo nove večnamenske kulturne dvorane oz. kulturnega centra), oživljanje mestnega jedra s kulturnimi vsebinami, krepitev kulturno-umetnostne vzgoje ter digitalizacija in implementacija pametnih rešitev v kulturi.
Regionalno delujemo kot osrednje regijsko in geografsko središče Gorenjske. Naši trije javni zavodi (Prešernovo gledališče Kranj kot edino profesionalno gledališče na Gorenjskem, Gorenjski muzej kot osrednja regionalna ustanova za varovanje premične dediščine ter osrednja območna Mestna knjižnica Kranj) izvajajo matične naloge gorenjskega in celo nacionalnega pomena. Naš Program kulture je neposredno usklajen z Regionalnim razvojnim programom Gorenjske 2021–2027, s čimer aktivno spodbujamo regionalno povezovanje in dostopnost vrhunske kulture zunaj ožjega mestnega središča.”
V Likovnem društvu Kranj so ocenili, da je konstanten razvoj novih in kvalitetnih vsebin plod sodelovanja različnih organizacij: »Kar se tiče pa zgolj vizualne umetnosti, bi radi v prihodnosti videli večjo sistemsko podporo za dolgoročno delovanje ustvarjalcev (posameznikov v kulturi) in društev .
V nadaljevanju nas je zanimalo predvsem stanje in spremembe na področju nevladnih organizacij s področja kulture, ki delujejo v občini.
Kako MOK podpira kulturo in posebej neodvisno kulturo: “Zavedamo se, da vrhunska produkcija potrebuje stabilnost in ne more uspešno delovati zgolj na bazi enoletnih projektnih sredstev. Mestna občina Kranj zato že vrsto let uspešno izvaja mehanizem večletnega sofinanciranja – triletni razpis za izbor programov večjega obsega (Razpisni sklop V). V letu 2025 je tako začel teči nov triletni cikel za obdobje 2025–2027. S tem mehanizmom načrtno podpiramo tiste javne kulturne programe, ki so obsežnejši, zaokroženi in kontinuirani ter so zasnovani kot serija dogodkov s tehtno kulturno-umetniško vsebino in jasno enotnostjo. Na ta način ključnim nevladnim organizacijam zagotavljamo vnaprej predvidljivo okolje za dolgoročno ustvarjanje.
Za organizacije, ki niso del triletnega programa, ter za posamične projekte vsako leto transparentno razpišemo namenska sredstva, razdeljena na štiri jasno usmerjene sklope:
-
Ljubiteljska kultura (Sklop I): Podpiramo redno, kontinuirano celoletno delovanje več kot 60 kulturnih društev in njihovih zvez (glasbena, gledališka, folklorna, likovna, foto-video dejavnost itd.), s čimer ohranjamo široko bazo ustvarjalnosti. -
Kulturni projekti (Sklop II): Finančno podpiramo posamične projekte neodvisnih producentov in samozaposlenih v kulturi na področju uprizoritvenih, glasbenih in vizualnih umetnosti. -
Kultura na javnih površinah (Sklop III): Spodbujamo izvirne in prepoznavne ulične ter festivalske dogodke, ki oživljajo mestno jedro (Glavni trg, Maistrov trg, Plečnikovo stopnišče) in kulturo približujejo ljudem. -
Alternativna kultura za mlade (Sklop IV): Načrtno krepimo ponudbo za mlade prek sodelovanja z organizacijami, ki imajo status v javnem interesu hkrati na področju kulture in mladinskega sektorja.
Na potrebo po razvoju NVO v kulturi gledamo kot na nujen pogoj za ohranitev Kranja kot naprednega, urbanega in kritičnega kulturnega središča. V prihodnje bomo sektor spodbujali predvsem z naslavljanjem njihovih realnih deficitov, ki so bili prepoznani v preteklem obdobju: to so prostorska stiska ter pomanjkanje namenskih vadbišč, ateljejev in skladišč.”
SubArt izpostavlja stabilnost teh razpisov, hkrati pa izpostavi nekatere praktične pomanjkljivosti: “Občinski razpisi so redni in dobro komunicirani, največja težava pa je časovnica. Na rezultate čakamo več mesecev, včasih tudi do pol leta, sredstva pa prejmemo šele konec maja ali v začetku junija, ko programi že potekajo. To močno otežuje načrtovanje in zagotavljanje likvidnosti organizacij.
Komisije svoje delo opravljajo korektno, vendar bi pričakovali posodobitev meril ter njihovo večjo usklajenost z nacionalnimi in evropskimi standardi kakovosti. Dogaja se, da projekt, ki na evropski ravni doseže skoraj najvišjo možno oceno, na občinskem razpisu prejme le okoli 60 % možnih točk, kar odpira vprašanja o ustreznosti ocenjevalnih meril. Smiselna bi bila tudi popolna digitalizacija prijavnega postopka.”
Obenem dodajo, da občina praviloma favorizira javne zavode napram neodvisnim organizacijam; menijo, da bi morala sredstva slediti kakovosti prijaviteljev.
Podobno ocenjujejo tudi v Quleniumu. Menijo, da razpisi sicer omogočajo izvedbo posameznih programov, ne predstavljajo pa zadostnega razvojnega mehanizma za organizacije. Opozarjajo, da projektna sredstva ne rešujejo osnovnih produkcijskih pogojev, zato velik del časa namenjajo pisanju prijav, pripravi poročil in iskanju dodatnih finančnih virov namesto umetniškemu delu. Kot problem izpostavljajo tudi razdrobljenost razpoložljivih sredstev, saj po njihovem mnenju simbolični zneski, razdeljeni med veliko število prijaviteljev, ne omogočajo razvoja nikomur. Kot primer navajajo, da prejeti zneski pogosto ne pokrijejo niti stroškov najema dvorane in osnovne tehnične izvedbe ene same predstave. Želeli bi si večletne razvojne podpore ter več zaupanja v organizacije, ki kakovost svojega dela dokazujejo že desetletja.
Obed sicer potrjuje rednost razpisov, a hkrati opozori na nekatere velike probleme samostojnih kulturnih ustvarjalcev: “Občinski razpisi obstajajo in so dokaj v redu – seveda za samostojnega delavca v kulturi pomeni cca 1000eur za en projekt letno. Glavna težava je, da to niso produkcijska sredstva ampak kvečjemu postprodukcijska.”
Komentiral je tudi določen problem pri časovnosti razpisov oziroma ali so ti komunicirani pravočasno: “Načeloma da, razen dejstva, da bi morali enoletni projekti biti potrjeni pol leta pred začetkom tekočega leta, pa to ne velja samo za Kranj, ki je s tega stališča vseeno kar ok (večinoma nekje aprila vemo ali smo dobili sredstva ali ne). Z novimi predpisi se je čas do odločbe in pogodbe še podaljšal.”
Tudi v Quleniumu opozarjajo na časovnico razpisov. Kot primer navajajo razpis, objavljen v začetku decembra, pogodbo pa so podpisali šele konec aprila naslednje leto, kar po njihovem mnenju bistveno otežuje kakovostno načrtovanje in izvedbo programov.
V Likovnem društvu Kranj so ocenili, da sta ključna problema negotovost glede financiranja, in omejena razpoložljivost prostorov,predvsem prostorov za ustvarjanje.
»Naša organizacija deluje z omejenimi viri (finančnimi in kadrovskimi), zanašamo se predvsem na razpise. Nimamo več možnosti javnih delavcev, tako da delamo z družbeno koristnimi… kar otežuje dolgoročno načrtovanje, ker vlagamo veliko truda v kvaliteto programa.«
Zanimalo nas je tudi, ali občina NVO-jem namenja prostore v upravljanje ali brezplačen najem, kako je na splošno urejeno to področje in kakšni so kriteriji, ki jih občina uporablja. Prav tako nas je zanimalo, ali je ponujana infrastruktura ustrezna.
MOK: “Mestna občina Kranj nevladnim organizacijam v kulturi namenja prostore v brezplačno uporabo oziroma najem. Trenutno brezplačna uporaba prostorov velja za 5 nevladnih organizacij s področja kulture.
Dostop do mestne javne kulturne infrastrukture poteka na podlagi transparentnih postopkov v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pripadajočo Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pred sklenitvijo neposredne pogodbe občina na svoji spletni strani objavi Namero o sklenitvi neposredne pogodbe. Ključni pogoj za pridobitev prostorov je, da organizacija izpolnjuje zakonske pogoje in predloži odločbo pristojnega ministrstva o delovanju v javnem interesu, prostore pa lahko uporablja izključno za opravljanje dejavnosti, ki izhaja iz te odločbe.”
Občina prav tako redno namenja proračunska sredstva za načrtovanje, investicijsko vzdrževanje in obnove javne kulturne infrastrukture, s čimer zagotavlja primerne pogoje za delo. Zavedamo se potreb po različnih tipih prostorov (vadbeni, skladiščni in izvedbeni), zato si prek upravljanja z obstoječimi kulturnimi centri (kot so Layerjeva hiša, Stolp Pungert in Škrlovec) prizadevamo omogočati pogoje za ustvarjalce različnih organizacijskih oblik.
SubArt na vprašanje, ali občina dodeljuje kulturno infrastrukturo odgovarja: “Deloma, vendar je uporaba občinske kulturne infrastrukture za številne izvajalce še vedno finančno težko dostopna. Stroški najema so pogosto previsoki, zlasti za manjše neodvisne producente in društva, ki za izvedbo celotnega projekta prejmejo le okoli 1.000 EUR občinske podpore. Dogajalo se je celo, da je bilo treba za izvedbo otroške plesne predstave plačati uporabo travnika in sanitarij, kar se zdi nerazumno, če želi občina spodbujati lokalno kulturno ustvarjanje.
Pogoji uporabe bi morali biti jasno ločeni med neprofitnimi kulturnimi izvajalci ter komercialnimi oziroma pridobitnimi organizacijami. Danes se pogosto zgodi, da se izvajalci zaradi previsokih cen občinske infrastrukture raje obrnejo na nas, saj lahko projekte izvedemo ugodneje kot v javnih prostorih. To kaže, da sedanji sistem ni ustrezno zastavljen. Za lokalne kulturne ustvarjalce in neprofitna društva bi morali veljati bistveno ugodnejši pogoji uporabe javne infrastrukture.”
Podobno ocenjujejo tudi v Kulturnem društvu Qulenium, kjer poudarjajo, da večina neodvisnih ustvarjalcev deluje v komercialnih najemih, zaradi česar velik del že tako omejenih sredstev porabijo za stroške prostorov. Sami za uporabo ustrezno opremljenega prostora plačujejo komercialni najem v višini 15 evrov na uro, kar predstavlja velik finančni zalogaj. Menijo, da bi morala biti javna kulturna infrastruktura bistveno dostopnejša organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, saj obstoječa javna sredstva skoraj onemogočajo hkratno pokrivanje stroškov najema, tehnične izvedbe in kakovostne umetniške produkcije.
Opozarjajo tudi na paradoks, da v Kranju obstajajo prazni oziroma neizkoriščeni objekti, medtem ko številne kulturne organizacije plačujejo visoke komercialne najemnine. Po njihovem mnenju bi morala občina takšne prostore sistematično namenjati kulturni dejavnosti in jih dolgoročno zagotavljati organizacijam ter samozaposlenim ustvarjalcem.
Kot pozitiven primer izpostavljajo dolgoletno sodelovanje z društvom SubArt, ki je omogočilo razvoj uprizoritvenih programov v prostoru Trainstation. Po njihovem mnenju to kaže, da je mogoče z medsebojnim zaupanjem in sodelovanjem ustvariti kakovostne pogoje za delo tudi tam, kjer infrastruktura prvotno ni bila namenjena uprizoritvenim umetnostim.
Likovno društvo Kranj:
»Dolgo časa se že pogovarjamo o prostorih, razstavnem prostoru in ateljejskem prostoru. Naša galerija nam je finančno dostopna, ampak nam je napovedano, da smo tukaj samo še omejen čas in smo že nekaj let v negotovosti. Imeli smo obljubljenih že nekaj prostorov, velikokrat smo sedeli za mizo z predstavniki MOK, ampak se za zdaj še nič ni premaknilo. Preko sodelovanj imamo možnost rabe razstavnih prostorov sodelujočih institucij, vendar v primeru izgube naše galerije se bojimo, da bo naš program zreduciran na redka gostovanja.«
Obed pa meni, da občina dostopnih prostorov ne zagotavlja.
Zanimalo nas je tudi, koliko neodvisnih kulturnih akterjev je v občini ter koliko sredstev namenja za njihovo financiranje.
MOK: Področje neodvisne kulture v Kranju tvori izrazito dinamična mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev. Na področju kulture in kulturne dejavnosti beležimo več kot 60 delujočih društev, zasebnih zavodov in drugih organizacij civilne družbe. Znotraj tega ekosistema izstopa močno jedro profesionalnih in polprofesionalnih nevladnih organizacij (med njimi denimo Zavod Carnica, ki upravlja z Layerjevo hišo, KUD Subart, KUD Krice Krace, Zveza kulturnih društev Kranj in drugi), tesno pa sodelujemo tudi s številnimi posameznimi ustvarjalci, samostojnimi kulturnimi delavci ter različnimi neformalnimi skupinami in društvi, ki sooblikujejo lokalno kulturno sceno.
Financiranje nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih delavcev poteka ciljno in sistemsko prek vsakoletnih javnih razpisov ter večletnih programskih pogodb.
Neposredna finančna podpora prek osrednjega javnega razpisa za področje kulture (za leto 2026) znaša cca. 363.000,00 EUR, pri čemer so sredstva namensko porazdeljena glede na potrebe in naravo delovanja akterjev:
Splošni javni razpis za kulturne projekte in programe (cca. 363.000,00 EUR): Ta sredstva neposredno razdeljujemo prek treh programskih stebrov:-
cca. 110.000,00 EUR (Sklop I): namenjenih rednemu celoletnemu delovanju, programom in projektom na področju ljubiteljske kulture (vokalna, instrumentalna, gledališka, folklorna, likovna dejavnost itd.).
-
cca. 10.000,00 EUR (Sklop III): namenjenih izvedbi kulturnih projektov na odprtih javnih površinah v starem mestnem jedru za oživljanje mestnega utripa.
-
cca. 243.000,00 EUR (Združeni sklopi II, IV in V): namenjenih neposredni podpori profesionalne neodvisne scene, alternativne kulture in avtorske produkcije (enoletni projekti, programi za mlade ter triletni programi večjega obsega).
-
Poleg tega splošnega razpisa Mestna občina Kranj zagotavlja namenska sredstva za programsko upravljanje ključnih kulturnih centrov v mestu, kar izvajamo prek ločenih razpisov in sicer preko Javnega razpisa za izbor programskega upravitelja Layerjeve hiše in Javna razpisa za izbor programskega upravitelja Stolpa Pungert. S tem mehanizmom zagotavljamo dolgoročno programsko stabilnost in celostno oživljanje prostorov, za kar v letu 2026 namenjamo skupno cca. 204.800,00 EUR.
Na vprašanje o pogojih za kulturno produkcijo Qulenium opozarja, da je danes za večino neodvisnih ustvarjalcev dostojno preživetje od kulturnega dela težko dosegljivo. Po njihovih besedah veliko energije namenijo iskanju finančnih virov, organizaciji in administraciji, pogosto več kot samemu umetniškemu ustvarjanju. Zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja sistemske podpore pomemben del svojega programa izvajajo zunaj Kranja, predvsem v sodelovanju z drugimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami po Sloveniji. Menijo, da je njihovo delo pogosto bolje prepoznano na nacionalni ravni kot v domačem okolju, čeprav bi si želeli večino svojega znanja in izkušenj vlagati prav v razvoj kulture v Kranju.
Sogovornica iz Quleniuma izpostavlja tudi pomanjkanje dialoga med občino in kulturnimi akterji ter meni, da bi občina morala ustvarjalce bolj vključevati v oblikovanje kulturne politike. Ob tem opozarja še na potrebo po jasnejšem razlikovanju med profesionalno in ljubiteljsko kulturo v razpisnih mehanizmih ter po dolgoročnejši viziji razvoja starega mestnega jedra, ki bi s spodbudami za ustvarjalce, ateljeje in druge kulturne dejavnosti prispevala tudi k njegovemu oživljanju.
Likovno društvo Kranj:
»Edina težava s katero se soočamo konstantno je online izpolnjevanje prijavnic, ker je postopek zapleten in aplikacija nepregledna. Torej spletna aplikacija za oddajo prijav ni dovolj uporabniku prijazna, milo rečeno, pogosto prihaja do tehničnih težav, zaradi tega se moramo velikokrat obrniti na njihovo tehnično podporo. Postopek bi bilo treba poenostaviti ali pač izboljšati delovanje aplikacije.«
Na mestno občino smo naslovili še nekaj specifičnih vprašanj. Sodelovanje med občino in državo so v Kranju ocenili kot korektno (intervju je bil opravljen pred državnozborskimi volitvami 2026): “Sodelovanje z državo oziroma Ministrstvom za kulturo ocenjujemo kot korektno, predvsem na področju skupnega sofinanciranja naših javnih zavodov, kjer uspešno zagotavljamo stabilnost delovanja institucij kot so Prešernovo gledališče Kranj, Gorenjski muzej in Mestna knjižnica Kranj.
Kljub temu pa na nekaterih področjih vidimo precej prostora za izboljšave. Ključni izziv je sistemska podpora države pri prenovi in investicijskem vzdrževanju javne kulturne infrastrukture ter nepremične dediščine, saj ti projekti finančno močno obremenjujejo občinski proračun.”
Na vprašanje, ali nameravajo pogodbe o sofinanciranju kulturno-umetniških projektov usklajevati z inflacijo so odgovorili: “Mestna občina Kranj to prakso že uspešno izvaja. Kot smo izpostavili že pri gibanju proračunskih sredstev, se zavedamo, da splošna draginja in višji stroški dela močno vplivata na pogoje delovanja v kulturi. Zato na ravni občine izvajamo usklajevanje sredstev z inflacijo in realnimi dvigi stroškov, s čimer našim javnim zavodom in nevladnemu sektorju zagotavljamo dolgoročno varnost ter ohranjamo realno vrednost in kakovost njihovih programov in projektov.”
Samostojni ustvarjalci so pri vprašanju usklajevanja sredstev z inflacijo nekoliko bolj zadržani. V Quleniumu ocenjujejo, da težko presodijo, ali so se javna sredstva v zadnjih letih dejansko usklajevala z inflacijo, njihov občutek pa je, da rast stroškov dela, najemnin in produkcije bistveno presega rast razpoložljivih javnih sredstev.
Zanimalo nas je tudi, ali občina meni, da bi moral biti ukrep izvajanja umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni obveza in ne le priporočilo?
MOK: “Umeščanje umetnosti v javne prostore in javne stavbe je izjemno pomembno, saj plemeniti bivalno okolje naših občanov in daje priložnost ustvarjalcem. V Mestni občini Kranj to smer podpiramo.
Kljub temu pa menimo, da je trenutna zakonska ureditev, po kateri ukrep za lokalne skupnosti velja kot priporočilo, primernejša od stroge obveze. Vsaka javna investicija na lokalni ravni je namreč specifična – pri gradnji šole, kulturnega centra ali urejanju trgov je izvajanje umetniškega deleža zelo smiselno in izvedljivo. Pri čisto infrastrukturnih ali komunalnih projektih, kot so prenove vodovodov ali cest, pa bi bila takšna obveza birokratsko in finančno preveč obremenjujoča. Zagovarjamo torej fleksibilen pristop, kjer občina sama prepozna in izkoristi tiste investicijske projekte, ki so primerni za umetniško nadgradnjo.”
Intervjuji z neodvisnimi ustvarjalci kažejo precejšnje soglasje glede ključnih izzivov kulturnega sektorja v Kranju. Med najpogosteje izpostavljenimi težavami so pomanjkanje dostopnih produkcijskih in vadbenih prostorov, visoki stroški najemnin, nestabilni pogoji projektnega financiranja ter potreba po jasnejšem razlikovanju med profesionalno in ljubiteljsko kulturo pri oblikovanju občinskih razpisov. Sogovorniki poudarjajo tudi pomen dolgoročnejše razvojne vizije mesta, večjega vključevanja kulturnih ustvarjalcev v oblikovanje lokalnih kulturnih politik ter učinkovitejšega dialoga med občino, javnimi zavodi in neodvisnim kulturnim sektorjem.
Nekateri sogovorniki ob tem opozarjajo še na širša vprašanja razvoja mesta. Izpostavljajo potrebo po celovitejši strategiji oživljanja starega mestnega jedra, ki bi s spodbudami za ateljeje, kulturne dejavnosti in druge vsebinske programe prispevala k večji prisotnosti ustvarjalcev v mestnem središču. Po njihovem mnenju bi bilo smiselno okrepiti tudi skupno koordinacijo kulturnega dogajanja in informiranja javnosti ter zagotoviti večjo preglednost in predvidljivost podpornih mehanizmov za profesionalno kulturo.
Več o stanju umetnosti in kulture v Mestni občini Koper si lahko preberete v analizi Asociacije na POVEZAVI.