caszakulturo

V stranki Prerod so opozorili, da se pogosto pozablja, da so del kulturnega resorja tudi mediji. Zavzemajo se za krepitev avtonomije nevladnega sektorja in krepitev svobodnih medijev. Obljubljajo nadgradnjo v tem mandatu sprejetih zakonodajnih ukrepov. Med prioritetna področja umeščajo medije, kulturno dediščino in nevladni sektor. Verjamejo, da mora proračun ministrstva za kulturo odražati rast proračuna države. Uvedli bi davčne olajšave za nakup certificiranih umetniških izdelkov in literature. Menijo, da je nesmiselno pričakovati, da se bodo kulturne ustanove financirale pretežno z lastnimi prihodki.

Med konkretnimi ukrepi navajajo dosledno izvajanje in indeksacijo Zakona o kulturnem evru, uvedbo kulturnih bonov za mlade in upokojence ter vzpostavitev namenskih skladov za obnovo dediščine, v katere bi določen delež prihodkov vplačevali lokalni gospodarski subjekti. Do vprašanj glede samostojnih delavcev v kulturi se bodo opredelili v dialogu s predstavniki stroke oz. prek opolnomočene Kulturniške zbornice. Prenovo prostorov na Metelkovi 6 podpirajo, vprašanje končnih uporabnikov (NVO ali muzej) pa puščajo odprto.

Vse odgovore stranke Prerod si lahko preberete tukaj:

Pri združeni listi Levice in Vesne kulturo opredeljujejo kot skupno dobro, ki ga ne gre prepuščati trgu, ter se zavzemajo za nadaljevanje in nadgradnjo reform tega mandata. Med prioritetami izpostavljajo stabilno financiranje kulture sorazmerno z rastjo proračuna, nadaljevanje insourcinga prekarnih delavcev v javnih zavodih ter zakonsko ureditev hladnega pogona za nevladne organizacije. Podpirajo uvedbo izvenproračunskega financiranja filma z že pripravljenim zakonom ter prispevka digitalnih platform (t. i. Netflix tax) za avdiovizualno produkcijo.

Za dostopnost kulture napovedujejo kulturne bone za vsakega 18-letnika ter krepitev gostovalnih mrež po vsej državi. Za samostojne delavce si prizadevajo za bolniško nadomestilo od tretjega dne dalje in kolektivno pogodbo. Zavzemajo se za obvezno označevanje del, ustvarjenih z umetno inteligenco, razvoj suverenih modelov UI za zaščito slovenskega jezika ter dokončno vzpostavitev modela kultura na recept.

Vse odgovore Levice in Vesne si lahko preberete tukaj:

Pirati kulturo razumejo kot temeljni pogoj demokratičnega razvoja in gonilo inovacij, pri čemer se programsko neposredno naslanjajo na strokovna izhodišča Asociacije. Zavzemajo se za proračun za kulturo v višini 2 % državnega proračuna, ki bi avtomatsko sledil rasti celotnega proračuna, in za neodvisne strokovne komisije pri razdeljevanju sredstev. Kot posebno prioriteto izpostavljajo ureditev pritožbenih postopkov na kulturnih razpisih, ki so jih ocenili za sistemsko nedopustne. Podpirajo dvig prispevka spletnih ponudnikov za avdiovizualno produkcijo ter ukinitev oglaševanja na RTV po skandinavskem modelu.

Za samostojne delavce v kulturi in samostojne novinarje predlagajo izenačitev s statusom javnih uslužbencev, vključno z umestitvijo v primerljive plačne razrede, financiranjem strokovnih izpitov in možnostjo pridobivanja strokovnih nazivov. Kot infrastrukturni prioriteti izpostavljajo dokončanje prenove SNG Drame in gradnjo sodobnega plesnega centra. Posebno pozornost namenjajo digitalizaciji kulturne dediščine in prostemu dostopu do gradiv brez avtorskopravnih omejitev. Zavzemajo se za vrnitev kreativnih predmetov v šole, sistemsko ureditev hladnega pogona nevladnih organizacij ter za vzpostavitev fokusnih skupin kot stalnega dialoga med ministrstvom in kulturno stroko po posameznih področjih.

Vse odgovore Piratov si lahko preberete tukaj:

Demokrati. Anžeta Logarja so odgovorili na del poslanih vprašanj.

Kulturo razumejo kot prostor ustvarjalne svobode in kritičnega mišljenja, ki ga država ne sme vsebinsko usmerjati, temveč mora zagotavljati pogoje za njegovo neodvisno delovanje. Zagovarjajo uravnotežen pristop med ohranjanjem dediščine in spodbujanjem sodobne produkcije ter sistemskim vključevanjem kulture v razvojne in inovacijske politike. Sistemske rešitve prejšnjih mandatov bodo presojali na podlagi strokovnih argumentov in merljivih učinkov.

Kot tri osrednje prioritete izpostavljajo uvedbo stabilnega večletnega financiranja javnih zavodov in ključnih nevladnih organizacij, decentralizacijo kulturnega sistema ter depolitizacijo upravljanja javnih institucij in zaščito uredniške neodvisnosti medijev. Za izvenproračunske vire predvidevajo davčne spodbude za zasebne donacije in sponzorstva, razvoj javno-zasebnih partnerstev ter okrepljeno strokovno podporo pri črpanju evropskih sredstev. Proračun za kulturo mora po njihovo dolgoročno slediti rasti državnega proračuna.

Vse odgovore Demokratov. Anžeta Logarja si lahko preberete tukaj:

V stranki Mi, socialisti! so za odgovor izbrali štiri za njih ključna področja, na konkretna vprašanja pa niso odgovorili.

Mi, socialisti! kulturo razumejo skozi razredno perspektivo kot odraz prevladujoče ideologije in si prizadevajo, da postane dostopna vsem. Največjo grožnjo financiranju kulture vidijo v pospešenem večanju izdatkov za oboroževanje. Med sredstvi za infrastrukturo, ki bi jih primarno usmerili v nove produkcijske prostore za neodvisno ustvarjanje, in tistimi za ustvarjalno delo bi razmerje spremenili v prid slednjim.

Na področju delovnih pogojev pozdravljajo izborjeno Zasukovo minimalko, a zanjo zagovarjajo okrepljene nadzorne mehanizme, učinkovite sankcije in krepitev vloge sindikatov. Kot posebej pereče izpostavljajo prenizek in premalo diferenciran cenzus za samostojne delavce, diskriminatorne vstopne kriterije za podeljevanje statusa (zlasti nagrajenost, ki sistemsko zapostavlja ženske in manj vidne poklice) ter nedisciplino javnih institucij pri izplačilih in rokih razpisov.

Odgovor stranke Mi, Socialisti! si lahko v celoti preberete tukaj:

Slovenska demokratska stranka je podala splošno stališče do področja kulture.

Kulturo razumejo kot temelj slovenske narodne identitete, ki izvira iz jezika, zgodovinskega spomina in duhovne tradicije, ter jo postavljajo v širši antropološki okvir človekove ustvarjalnosti. Kot glavne programske usmeritve navajajo debirokratizacijo, pospešeno digitalizacijo, decentralizacijo, spodbujanje ljubiteljske kulture in upoštevanje enotnega slovenskega kulturnega prostora, vključno s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Konkretnih zavez glede financiranja v odgovoru ne podajajo, sklicujejo pa se na Nacionalni program za kulturo 2022–2029, ki so ga sprejeli v prejšnjem mandatu, kot temeljni dokument svojih programskih usmeritev. Med zakonodajnimi prioritetami izpostavljajo sprejetje zakona o slovenskem jeziku z mehanizmi sankcioniranja kršiteljev ter ustrezno zakonodajno ureditev avtorskih pravic v razmerju do umetne inteligence.

Odgovor SDS si lahko v celoti preberete tukaj:

V Gibanju Svoboda so se zaradi prevelikega obsega dela odločili posredovati splošno stališče do področja kulture.

Vlaganje v kulturo razumejo kot ključno investicijo v suverenost, varnost in blaginjo naroda. Napovedujejo krepitev proračunskih sredstev, uvedbo namenskega prispevka za pretočne platforme (t. i. Netflix tax) za film, kulturne bone za dijake ter javno-zasebna partnerstva za obnovo dediščine. Prioritete vključujejo spremljanje položaja samozaposlenih (vključno z minimalnim plačilom, možnostmi
prekvalifikacije in kariernim razvojem), krepitev programskih sredstev javnih zavodov in stabilno financiranje ljubiteljske kulture, ki jo želijo tesneje povezati s profesionalno.

Poseben poudarek namenjajo varovanju slovenščine v digitalni dobi, kjer bodo od globalnih tehnoloških podjetij zahtevali slovenske vmesnike, hkrati pa podpirali razvoj odprtih jezikovnih modelov in rabo slovenščine v umetni inteligenci. Prizadevajo si za decentralizacijo prek večletnih razpisov za NVO ter povezovanje kulture s programi za duševno zdravje. Medije vidijo kot varuhe demokracije, zato načrtujejo nadgradnjo zakonodaje za večjo neodvisnost in uredniško odgovornost.

Odgovor Gibanja Svoboda si lahko v celoti preberete tukaj:

V imenu skupne liste NSi, SLS in FOKUS so nam iz Nove Slovenije poslali splošna programska stališča.

V njih poudarjajo kulturo in jezik kot identitetno jedro naroda. Predlagajo reformo financiranja, kjer bi glavno vlogo dobili davkoplačevalci z dvigom dela dohodnine za donacije nevladnim organizacijam in medijem na 3%, s čimer bi postopno zmanjšali obseg sredstev prek javnih razpisov. Na sistemski ravni predlagajo preoblikovanje Ministrstva za kulturo v krovno strateško institucijo in modernizacijo RTV Slovenija z večjim deležem neodvisne produkcije. Kot vsebinske prioritete navajajo razvoj avdiovizualne ustvarjalnosti, zvočnih knjig ter uprizarjanje izvirnih slovenskih odrskih del.

Odgovor skupne liste NSi, SLS in FOKUS si lahko v celoti preberete tukaj: