Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: Alan Medveš. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: Alan Medveš nastopam kot kandidat stranke Levica za župana Mestne občine Koper.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Koper v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Intenzivna strokovna skrb za ohranjanje in ustrezne namembnosti v stavbni kulturni dediščini. Mestno jedro Kopra je pravzaprav en sam kulturni spomenik: poleg kakovostne prenove in vzdrževanja je pomembno prebivalstvo ozaveščati o vrednosti in vrednotah bivanja v mestu s tako bogato zgodovino in prebivalcem priti naproti v težavah, ki jih določene omejitve bivanja v historičnem jedru prinašajo.
Pozornost profesionalnim kulturnim ustanovam – javnim zavodom. Stremljenje k najkakovostnejšim programom in angažmaju vrhunskih kadrov, ki jih je treba privabiti in jih zadržati. Tudi s pogoji za njihovo bivanje v Kopru.
Posebna pozornost mladi populaciji, ki zaradi okostenelega izobraževalnega sistema, odtujenega sloga življenja in pomanjkljivih pristopov ne konzumira sicer bogate umetnostne in kulturne ponudbe.
Prav tako bo potrebno posebno pozornost nameniti medobčinskemu in mednarodnemu sodelovanju. Živimo tik ob meji z Italijo in Hrvaško, Istra pa je skupek različnih identitet. Okrepiti in oplemenititi je treba stike med kulturnimi akterji v naši soseščini, s kulturno dejavnostjo italijanske manjšine pri nas, naše manjšine v Italiji in raznolikimi skupnostmi pripadnikov skupnosti s področja nekdanje Jugoslavije.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor: Prizadeval si bom za izboljšavo in preglednost občinskih razpisov, ki naj sledijo potrebam NVO in društev. Sistem, vsakomur nekaj malega, toliko, da niso izključeni, se ne obnese. Pluralnost interesov vsekakor, vendar naj dodeljena sredstva sledijo temeljni strategiji kulturne politike MOK.
NVO, ki izkažejo (in so doslej že izkazale) kontinuirano in uspešno delovanje, si zaslužijo dolgotrajno financiranje. Razpisi naj opredeljujejo vsaj dvo ali večletne programe. Ocenjevalne komisije naj bodo sestavljene iz ekspertov za posamezna področja ustvarjalnosti.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor: Mesto že desetletja ne investira v slikarske ateljeje in prostore za plesno dejavnost. Preveriti bo treba stanje mnogih praznih prostorov v občinski lasti, ki bi z manjšimi vložki lahko dali ustrezne rešitve.
Novoustanovljeno kulturno stičišče Libertas potrebuje resnejše, stabilno financiranje in kadrovsko okrepitev. Zavod bi bilo dobro osamosvojiti in ga kadrovsko obogatiti, saj je kot del ZMKT prešibko financiran za poslanstvo in programe, ki jim je namenjen: to pa je sodobna, nova ustvarjalnost.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor: Kultura mora biti ena osnovnih nosilcev identitete in napredka našega večkulturnega prostora.
Za kakovostno ponudbo skrbijo kakovostni ponudniki, selektorji, snovalci programov. Za dostopnost pa vidim rešitev le v skupnem dogovarjanju, celoviti in učinkoviti predstavitvi, ter kapilarnem vključevanju širokega kroga uporabnikov.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor: Župan mora razumeti pomen kulture za mesto, oblikovanje in izvajanje kulturne politike pa zaupati strokovnjakom ter ljudem, ki kulturo ustvarjajo. Njegova vrata morajo biti odprta vsem relevantnim akterjem. Dialog mora potekati redno, tudi takrat, ko na dnevnem redu ni proračun.
Zato bomo nadaljevali in okrepili dialoge, v katerih bodo sodelovali javni zavodi, poklicne nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi akterji. Vključevali jih bomo v pripravo kulturnih usmeritev, njihovo izvajanje in vrednotenje rezultatov.
Njihove predloge bomo obravnavali pri pripravi programov in proračuna ter javno pojasnili, katere smo upoštevali in zakaj drugih ni bilo mogoče uresničiti. Dolgoročna kulturna politika potrebuje jasne cilje, predvidljivo financiranje in redno preverjanje doseženega. Pri razpisih pa bomo zagotovili vnaprej znana merila, pravočasne odločitve in strokovno presojo.
7. Koper: uresničevanje kulturne strategije v proračunu
Analiza Asociacije ugotavlja, da je Mestna občina Koper skupaj z drugimi občinami slovenske Istre sprejela skupno Istrsko kulturno strategijo Kultura.PIKA 2021–2030, vendar proračunski trendi zastavljenim razvojnim ciljem ne sledijo v celoti. Sredstva za kulturo nominalno rastejo počasneje od celotnega občinskega proračuna, razpisna sredstva pa praktično stagnirajo. Intervjuji obenem opozarjajo na nezadostno razlikovanje med poklicno in ljubiteljsko kulturo, omejene možnosti stabilnega financiranja in pomanjkanje dostopnih prostorov.
Kako boste v mandatu 2026–2030 zagotovili, da se bodo cilji Kulture.PIKA in drugih občinskih zavez dejansko odrazili v proračunu MOK, zlasti pri razvojnem financiranju poklicnih NVO in samostojnih ustvarjalcev? Katere merljive finančne in sistemske cilje boste določili?
Odgovor: Koncept PIKA je odličen, številni drugi povezovalni projekti prav tako. Npr. Prijavna knjiga za Piran kot Evropsko prestolnico kulture je odlična osnova, ki je obstala v predalih. Obudil bi te in številne druge dobre ideje in jih vključil v dolgoročno strategijo kulturne politike.
Delitev na ljubiteljsko in poklicno delovanje v kulturi je umetna: prva množično združuje na tisoče ljudi v strasti do vsega lepega, druga stremi k vrhunskim dosežkom človeškega duha. Obe sta prepotrebni za celovito človeško osebnost in občutek pripadnosti. A iz množic izstopajo posamezniki, ki kulturni voz vlečejo naprej, do vrhunskih umetniških dosežkov. Takim družba mora omogočiti pogoje za njihov razvoj, take bomo iskali in jim prisluhnili tudi v MOK.
Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: Sociali demokrati Koper. Odgovor velja za kandidata in listo.
1. Kandidatura in podpora strank ali list
Če ste županski kandidat: Ali boste kot županski kandidat nastopili na listi določene stranke?
Če ste stranka ali lista: Ali vaša stranka oziroma lista predlaga svojega županskega kandidata? Koga? Če ne in če podpirate drugega kandidata, vas prosimo, da navedete, katerega županskega kandidata podpirate.
Odgovor: SD Koper bo imel svojega županskega kandidata. To bo predsednik SD Koper Stojan Prinčič. Imeli bomo tudi svojo listo za občinske svetnike.
2. Vaš program za kulturo
Kakšno vlogo imata kultura in umetnost v vašem programu razvoja Mestne občine Koper v mandatu 2026–2030? Katere tri spremembe oziroma cilje na področju kulture bi kot župan/županja oziroma član/članica mestnega sveta postavili med svoje prednostne naloge?
Odgovor: Socialni demokrati želimo krepiti in razvijati širok krog kulture, od ljudske (pevski zbori, folklora, gledališki amaterji, razna društva, ki se ukvarjajo s kulturo), popularne ( glasba, film, TV, popularna literatura...), alternativne ( urbana, ulična, subkulturna gibanja…) do visoke (gledališče, opera, klasična glasba, likovna umetnost…). Menimo, da je kultura v najširšem pomenu besede zelo pomemben del družbenega okolja in kvalitete življenja občank in občanov, saj vpliva na socialno kohezivnost, identiteto in pripadnost, izobraževanje posameznika, ima gospodarski učinek, omogoča socialno vključenost, demokratizira javni prostor in je lahko pomembna blagovna znamka občine.
- Priprava kulturne strategije MOKv sodelovanju z italijansko narodno skupnostjo
- Uvedba lokalnega kulturnega vavčerja, ki bi povečal dostopnost za mlade in socialno šibkejše, da se poveča obisk gledališča, kina in razstav v Mestni občini Koper ( MOK).
- Več sodelovanja s sosdnjimi občinami, tudi v Italiji in na Hrvaškem.
- Podpora ljubiteljski kulturi in NVO – večletno, transparentno financiranje kulturnih društev (npr. prek Zveze kulturnih društev MOK) namesto letnih negotovih razpisov.
- Oživitev starega mestnega jedra s kulturo – nižje najemnine za kulturne/ustvarjalne prostore v historičnem jedru, kar bi povezalo kulturno in urbano prenovo Kopra.
3. Financiranje in pogoji za poklicno delo
Analize Asociacije v več občinah kažejo, da rast občinskih sredstev za kulturo zaostaja za rastjo občinskih proračunov, posebej omejena pa ostajajo sredstva za neodvisno kulturno produkcijo. Kulturne organizacije in samostojni ustvarjalci opozarjajo tudi na nestabilno projektno financiranje, prekarne pogoje dela in težave pri dolgoročnem načrtovanju dela.
Kako boste v prihodnjem mandatu zagotovili razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje kulture ter izboljšali pogoje za poklicno delo nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi? Katere konkretne spremembe financiranja boste izvedli?
Odgovor:
- Večletne pogodbe namesto letnih razpisov – programsko in finančno sofinanciranje kulturnih programov in NVO za 3–4 leta (namesto enoletnih), kar organizacijam omogoči kadrovsko in vsebinsko načrtovanje.
- Jasna in javna merila financiranja – objava transparentnih kriterijev ocenjevanja (kakovost, dostopnost, vključenost) ter javna objava rezultatov in obrazložitev odločitev komisij, da se prepreči arbitrarnost.
- Sklad/rezerva za nujne primere – manjši občinski sklad za premostitveno financiranje (npr. izpad prihodkov, poškodba prostora), da NVO ne propadejo zaradi enkratnih šokov.
- Podpora samozaposlenim v kulturi – sofinanciranje socialnih prispevkov ali honorarjev za samostojne ustvarjalce pri občinsko sofinanciranih projektih, po zgledu državnih shem.
- Servis za prijave na razpise – brezplačno svetovanje NVO in samozaposlenim pri prijavah na državne in evropske razpise (EU skladi, JAK, JSKD), da občinski denar dopolnjujejo zunanji viri.
- Nižje najemnine za kulturne prostore – prednostna in cenejša oddaja praznih mestnih prostorov (staro jedro) kulturnim društvom in ustvarjalcem.
- Kulturni vavčer – uvedba lokalnega vavčerja za obisk kulturnih dogodkov, kar posredno poveča prihodke izvajalcev.
4. Kulturna infrastruktura in prostori
Pomanjkanje dostopnih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov je ena najpogosteje izpostavljenih težav kulturnih akterjev. Hkrati imajo občine kulturne in druge nepremičnine, katerih upravljanje, dostopnost in razvoj se med občinami razlikujejo.
Katere konkretne ukrepe boste v mandatu (župani) izvedli ali (stranke) podpirale za razvoj kulturne infrastrukture in zagotavljanje dostopnih prostorov za kulturne organizacije in ustvarjalce? Katere investicije oziroma prostorske rešitve bodo vaše prioritete in kako jih boste financirali?
Odgovor:
- Kataster praznih mestnih prostorov – popis neizkoriščenih občinskih nepremičnin (staro mestno jedro, opuščeni objekti) in njihova prednostna oddaja kulturnim društvom po znižani najemnini.
- Skupne ustvarjalne hiše (co-working za kulturo) – ureditev enega ali dveh večnamenskih prostorov za vaje, razstave in delavnice, ki si jih deli več manjših društev/samozaposlenih.
- Prenova obstoječih kulturnih domov – energetska in funkcionalna obnova že obstoječih dvoran (namesto gradnje novih), kar je cenejše in hitreje izvedljivo.
- Digitalna infrastruktura – vlaganje v opremo za snemanje/pretakanje dogodkov, da manjši izvajalci dosežejo širše občinstvo brez velikih stroškov prostora.
- Prostorski načrt za kulturo – vključitev kulturnih con v občinski prostorski akt, da se pri vsaki večji urbani prenovi rezervira prostor za kulturo (ne šele naknadno).
Možni viri financiranja:
- občinski proračun (letna postavka za investicijsko vzdrževanje kulturnih objektov),
- evropska kohezijska sredstva in mehanizem NOO za obnovo javnih stavb,
- javno-zasebno partnerstvo za večje objekte,
- del prihodkov od pristaniške/turistične takse, namenjen kulturni infrastrukturi,
- prodaja/zamenjava neuporabljenih občinskih nepremičnin za sofinanciranje prenove drugih.
5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost
Kultura ni samo proizvod kulturnih ustanov in dogodkov, temveč je povezana s kakovostjo življenja, javnim prostorom, izobraževanjem, zdravjem, znanostjo, turizmom, gospodarstvom, socialno povezanostjo ter privlačnostjo občine za prebivalce in obiskovalce.
Kakšno vlogo bo imela kultura v širšem razvoju občine? Kako boste kulturo povezovali z drugimi področji občinske politike ter z razvojem širše regije? Kako boste zagotavljali kakovostno in dostopno kulturno ponudbo različnim skupinam prebivalcev ter različnim delom občine?
Odgovor:
Povezovanje kulture z drugimi področji:
- Turizem – kulturni dogodki (festivali, dediščina starega mestnega jedra) kot dopolnilo sezonskemu obalnemu turizmu, ki podaljša turistično sezono.
- Urbanizem in prostorsko načrtovanje – vključitev kulturnih vsebin v prenovo javnih površin in praznih objektov (glej prejšnji odgovor).
- Izobraževanje – sodelovanje šol z gledališčem, knjižnico in glasbeno šolo (šolski abonmaji, ustvarjalne delavnice).
- Socialna politika – kulturni vavčerji in brezplačne vstopnice za starejše, mlade in socialno ogrožene.
- Gospodarstvo – podpora ustvarjalnim industrijam (oblikovanje, AV produkcija) kot delu lokalnega podjetništva.
- Regionalno sodelovanje – skupni kulturni projekti in koprodukcije z Izolo, Piranom in čezmejno (Trst, Istra na hrvaški strani), skupne prijave na EU razpise.
Dostopnost za različne skupine in dele občine:
- Decentralizacija ponudbe: kulturni programi naj ne bodo skoncentrirani le v mestnem jedru, temveč tudi v krajevnih skupnostih in na podeželju (mobilne razstave, gostovanja).
- Prilagojena ponudba za mlade (sodobne zvrsti, urbana kultura), starejše (dnevni termini, cenovna dostopnost) in italijansko narodno skupnost (dvojezični programi).
- Brezplačni ali znižani vstopi za ranljive skupine, otroke in družine.
- Digitalna dostopnost – prenosi in posnetki dogodkov za tiste, ki se dogodkov ne morejo udeležiti fizično.
6. Kulturno upravljanje in sodelovanje
Analize in intervjuji kažejo na pomen dolgoročnega strateškega načrtovanja, strokovnega in transparentnega odločanja ter dejanskega vključevanja kulturnih organizacij in ustvarjalcev v oblikovanje lokalne kulturne politike.
Kako boste zagotavljali strokovno, transparentno in dolgoročno kulturno politiko ter vključevanje javnih zavodov, poklicnih nevladnih organizacij, samostojnih delavcev v kulturi, ljubiteljske kulture in drugih relevantnih akterjev v njeno oblikovanje, izvajanje in vrednotenje?
Odgovor:
Strokovnost in dolgoročnost:
- Sprejem večletne kulturne strategije MOK (npr. za 4–8 let) z jasnimi cilji, kazalniki uspešnosti in vmesnim vrednotenjem, ne le letnimi proračunskimi postavkami.
- Profesionalizacija strokovne službe za kulturo na občini – zadostno število usposobljenega kadra, ki spremlja stroko, razpise in evalvacije, ne le administracijo.
- Neodvisne strokovne komisije za ocenjevanje razpisov, sestavljene po jasnih, javno objavljenih kriterijih, z rotacijo članov, da se prepreči konflikt interesov.
Transparentnost:
4. Javna objava vseh meril, zapisnikov komisij in obrazložitev odločitev o (so)financiranju.
5. Letno javno poročilo o porabi kulturnega proračuna in doseženih rezultatih (kazalniki obiska, števila projektov, vključenosti).
Vključevanje akterjev v oblikovanje, izvajanje in vrednotenje:
6. Kulturni svet/posvetovalno telo MOK – stalno telo s predstavniki javnih zavodov (gledališče, knjižnica, muzej), poklicnih NVO, samostojnih ustvarjalcev, Zveze kulturnih društev (ljubiteljska kultura) in italijanske narodne skupnosti, ki redno (npr. dvakrat letno) soustvarja in ocenjuje kulturno politiko.
7. Javne razprave in ankete pred sprejemom strategije ali proračuna za kulturo, odprte vsem zainteresiranim.
8. Skupno vrednotenje – letni "kulturni forum", kjer izvajalci in občina skupaj pregledajo uspešnost programov in predlagajo popravke za naslednje leto.
7. Koper: uresničevanje kulturne strategije v proračunu
Analiza Asociacije ugotavlja, da je Mestna občina Koper skupaj z drugimi občinami slovenske Istre sprejela skupno Istrsko kulturno strategijo Kultura.PIKA 2021–2030, vendar proračunski trendi zastavljenim razvojnim ciljem ne sledijo v celoti. Sredstva za kulturo nominalno rastejo počasneje od celotnega občinskega proračuna, razpisna sredstva pa praktično stagnirajo. Intervjuji obenem opozarjajo na nezadostno razlikovanje med poklicno in ljubiteljsko kulturo, omejene možnosti stabilnega financiranja in pomanjkanje dostopnih prostorov.
Kako boste v mandatu 2026–2030 zagotovili, da se bodo cilji Kulture.PIKA in drugih občinskih zavez dejansko odrazili v proračunu MOK, zlasti pri razvojnem financiranju poklicnih NVO in samostojnih ustvarjalcev? Katere merljive finančne in sistemske cilje boste določili?
Odgovor:
- Vezava deleža proračuna na strategijo – v vsakoletnem proračunskem memorandumu izrecno navesti, kateri del sredstev izvaja katere cilje Kulture.PIKA, ne le splošno postavko "kultura".
- Ohranjanje deleža – zaveza, da delež proračuna za kulturo v mandatu ne pade pod raven iz leta 2026, temveč raste vsaj sorazmerno s celotnim proračunom.
- Ločena proračunska postavka za razvojno financiranje NVO/samostojnih ustvarjalcev – ločeno od financiranja javnih zavodov, da razvoj neodvisnega sektorja ni "ostanek" po pokritju stalnih stroškov zavodov.
- Letno javno poročilo o izvajanju Kulture.PIKA – z jasno primerjavo ciljev in dejanske porabe, predstavljeno občinskemu svetu in kulturnemu svetu (glej prejšnji odgovor).
- Delež proračuna MOK za kulturo naj do konca mandata doseže vsaj toliko, kot je bil ob nastopu mandata, merjeno v odstotku celotnega proračuna (ne le v absolutnem znesku).
- Vsaj 15–20 % sredstev za javne razpise nameni večletnim (2–4-letnim) pogodbam namesto izključno letnim.
- Vsaj podvojitev sredstev, namenjenih neposredno samozaposlenim v kulturi (socialni prispevki, mikroprojekti), glede na izhodiščno leto.
- Vsaj en skupni istrski (PIKA) razpis ali projekt letno, sofinanciran iz EU/regionalnih virov, ne le iz občinskega proračuna.
Sistemski cilji:
- Vzpostavitev delujočega kulturnega sveta MOK (glej prejšnji odgovor) v prvem letu mandata, ki spremlja izvajanje Kulture.PIKA na lokalni ravni.
- Vključitev predstavnikov javnih zavodov, poklicnih NVO in ljubiteljske kulture v pripravo dvoletnih iali štiriletnih zvedbenih načrtov strategije (kot strategija sama predvideva), s formalno obvezo občine do posvetovanja pred sprejemom proračuna.
- Odzivnost na kritike iz preteklosti – direktorji javnih zavodov so leta 2020 opozorili, da je bila strategija pripravljena mimo relevantnih deležnikov; zaveza, da se v tem mandatu vsaka posodobitev strategije ali izvedbenega načrta pripravi z njihovim dejanskim sodelovanjem.
