Septembra je v medijih na področju kulturne politike odmevalo predvsem imenovanje novega ministra za kulturo, konferenca Asociacije o prihajajoči evropski prestolnici kulture ter tožbe nevladnikov proti ministrstvu za kulturo zaradi programskega razpisa.
Na spodnjih povezavah si lahko ogledate izbor medijskih prispevkov, ki omenjajo tudi stališča Asociacije.
Mini teater je skoraj 20 let nepogrešljiv del neodvisne uprizoritvene scene. Začetni fokus na postdramski teater in gledališče za mlado občinstvo se je z leti razširil na koncerte, večere poezije, uemtniške akcije ter festivalsko dogajanje, pri čemer igra Mini teater tudi pomembno vlogo pri delovanju znotraj širše četrtne kulturne skupnosti na Križevniški v Ljubljani.
V redni rubriki Kulturosfera Iz prve vrste, v kateri se s člani Asociacije pogovarjamo o aktualnih kulturno-političnih temah, smo tokrat razpravljali z direktorjem Mini teatra Robertom Waltlom.
V čakanju na novega kulturnega ministra smo v Asociaciji poskušali javno opozarjati na pomen neodvisne kulture ter nujnost izboljšanja pogojev delovanja za ustvarjalke in ustvarjalce.
Konec julija je potekala novinarska konferenca nevladnikov, na kateri je tudi Asociacija predstavila pričakovanja do bodoče vlade. Za medije smo komentirali tudi koalicijsko pogodbo.
Dolgoletna članica Asociacije Petja Grafenauer je umetnostna zgodovinarka, ki se je v polje tukajšnjega umetnostnega prostora zapisala kot prodorna kritičarka, publicitka in kuratorica, zdaj pa pot nadaljuje na Katedri za teorijo ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
V rubriki Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri vsak mesec predstavljamo članice in člane Asociacije, smo jo povabili kot dolgoletno samozaposleno v kulturi ter poznavalko kulturne politike.
Društvo za sodobno kulturo Fotopub v Novem mestu pripravlja festival sodobne avtorske fotografije, hkrati pa se osredotoča na raziskovanje povezav med fotografijo in ostalimi umetniškimi področji.
Fotopub je članica Asociacije, za rubiriko Iz prve vrste, v kateri skozi naše glasilo Kulturosfera predstavljamo članstvo mreže, pa sta odgovarjala predsednik društva Dušan Josip Smodej in podpredsednik Tadej Vindiš.
Člani in prijatelji Asociacije se vsako leto ob zaključku sezone srečamo na neformalnem srečanju, kjer osvetlimo zmage in izzive preteklega leta, ter se pogovarjamo o načrtih za prihodnje.
Tudi tokrat smo se srečali konec junija.
Občine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, da financiranje ni usmerjeno razvojno, predvsem pa ne v nevladni sektor. Višina sredstev za profesionalno delovanje nevladnega sektorja v kulturi tudi drastično upada skladno z velikostjo občin.
Kako lahko nevladniki v kulturi vplivamo na agende političnih strank pred lokalnimi volitvami? Pridružite se našemu zagovorniškemu posvetu v četrtek, 21. junija 2018.
Po dveh desetletjih nerazvojne kulturne politike na področju neodvisne umetnosti ustvarjalke in ustvarjalci od političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, pričakujemo nujno ureditev razmer za ustvarjanje in delovanje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.
Preberite naša pričakovanja, ki smo jih posredovali tudi političnim strankam.
Foto@Škuc
Kaj je potrebno v kulturi storiti za uspešno partnerstvo in pridobivanje zasebnih sredstev?
Vabljeni na delavnico z naslovom Kultura in gospodarstvo – priložnost ali nemogoča izbira za organizacije v kulturi, na kateri bomo odprli vprašanja glede perečih izzivov zasebnega vlaganja v kulturo. Delavnica bo potekala v ponedeljek, 21. maja 2018.
V zadnjih letih se na polju neodvisne produkcije dogaja vse večji upad sredstev, razpisni mehanizmi so čedalje bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalk in ustvarjalcev, prekerstvo in revščina med samozaposlenimi je alarmantna, razvojnih ukrepov ni na vidiku, dialog z odločevalci je praktično ničen, vse skupaj pa se še slabša sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice.
Zato se odpira logično vprašanje, kako lahko v takšnih pogojih sploh še ustvarjamo vrhunsko sodobno umetnost, s katero so se neodvisne ustvarjalke in ustvarjalci proslavili v zadnjih dveh desetletjih tako doma, kot na tujem. Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem, kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike?