V luči predloga novele Zakona o medijih se je ponovno odprla tudi večna rak-rana slovenskega kulturnega modela – kritika. Ministrstvo pripravlja nov Nacionalni program za kulturo – to je pravi trenutek, da pokaže, ali je pripravljeno kritiko sistemsko uvrstiti v kulturni model, ali bo ostalo pri pavšalnih ocenah stanja.
Kolumno je tokrat prispeval kritik Tadej Meserko, sicer tudi strokovni vodja Asociacije.
Ministrstvo za kulturo RS je 28. junija letos v javno razpravo odposlalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed E), ki se je zaključila 30. avgusta in v katero se je vključila tudi Asociacija, saj je med izdajatelji medijev na Slovenskem kar nekaj nevladnih organizacij iz področja kulture in umetnosti, z delom v medijih pa se preživljajo tudi številni samozaposleni v kulturi.
Opozorili smo, da je zakonodajno prilagoditev medijski sedanjosti in prenovo opredelitve medijev, ki jo prinaša predlog Zmed-E, nujno še nadgraditi in odpraviti nekatere nedoslednosti, še posebej pa glede medijskih projektov, ki zagotavljajo vsebine v širšem javnem interesu ali tržno manj zanimive vsebine s področja umetnosti in kulture.
V Sloveniji deluje vrsta ljubiteljskih društev, ki s svojim programom in načinom delovanja predstavljajo mehko mejo med profesionalnim in ljubiteljskim sektorjem, po razpisih pa praviloma ne sodijo ne v eno, ne v drugo kategorijo. V Asociaciji si skupaj s kolegi iz ljubiteljskega sektorja prizadevamo za razrešitev tovrstnih težav NVO, ki so pogosto tudi članice Asociacije.
V tokratni rubriki Iz prve vrste tako predstavljamo Glasbeno društvo NOVA, s katerimi smo se pogovarjali predvsem o pogojih ustvarjanja na meji med ljubiteljskim in profesionalnim delovanjem.
V društvu Asociacija poleg aktivnosti na nacionalnem in lokalnem nivoju redno spremljamo in izvajamo dejavnosti tudi na mednarodnem področju. Nedavno smo se aktivno vključili v evropske volitve, zagovarjali smo podvojitev proračuna za program Ustvarjalna Evropa, prav tako pa smo aktivni na področju Zahodnega Balkana, saj smo tudi člani mreže Kooperativa.
Predstavniki organizacij, članic regionalne platforme za kulturo Kooperativa, so se med 28. in 30. junijem 2019 srečali na skupščini strateškega načrtovanja razvoja platforme v Prizrenu na Kosovu. Skupščine se je udeležilo kar veliko število članic, med njimi tudi člana upravnega odbora društva Asociacija Dušan Dovč (SCCA Ljubljana) in Nataša Zavolovšek (Exodos).
E-posvetovanje: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Ministrstvo za kulturo je konec junija v javno razpravo odposlalo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, s katerim se naj bi medijsko zakonodajo prilagodilo času in dejanskemu stanju na področju medijev. Med izdajatelji medijskih vsebin vpisanih v razvid medijev pri MK pa so tudi številne nevladne organizacije, nenazadnje je tudi društvo Asociacija izdajatelj elektronskega glasila Kulturosfera.
Medijska zakonodaja je za nevladne organizacije in posameznike na področju kulture pomembna tudi zaradi razpisnih določil o nujni medijski odmevnosti in odzivih. Ker je zato nujno, da je usklajena z vsemi deležniki področja, se nameravamo v javno razpravo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih vključiti tudi v Asociaciji kot vsebinski mreži nevladnih organizacij s področja kulture. Da bi prišli do čim širšega nabora kvalitetnih predlogov za izboljšanje predlaganega besedila in sprememb medijske zakonodaje, pa vas vabimo k sodelovanju v elektronskem posvetovanju.
Asociacija po različnih kanalih obvešča o najnovejšem dogajanju na področju kulturne politike, še posebej pa glede sprememb, ki vplivajo na nevladne organizacije v kulturi in samozaposlene. Zagovorništvo je sestavljeno iz različnih dejavnikov, pri čemer je komuniciranje zagotovo eden njegovih pomembnejših elementov. Obveščanje o odprtih vprašanjih, informiranje zainteresirane in strokovne javnosti o potencialnih rešitvah in o potekajočih dejavnostih je velikega pomena, da na koncu do željenih sprememb tudi dejansko pride.
Asociacija zavoljo navedenega vsako leto izvede anketo o načinih izvajanja komunikacijskih aktivnosti, ki nato služi kot podlaga za izboljševanje našega delovanja. Anketo o komuniciranju izvajamo periodično že vrsto let, kar nam omogoča tudi dolgoročnejše sledenje mnenja o kakovosti naših komunikacijskih aktivnosti, vsebin in rabe komunikacijskih orodij.
Navkljub poletnim dopustom se v naslednjih dneh zaključuje kar nekaj pomembnih razpisov.
Za avgustovsko številko Kulturosfere smo ponovno izbrali nekaj zanimivih razpisnih priložnosti za NVO in samozaposlene v kulturi.
Nevladne organizacije v kulturi že leta navkljub pomanjkanju strukturne podpore preboju v tujino tam iščejo številne priložnosti in posledično trasirajo pot kulturni diplomaciji, ki je v zadnjem času postala pomembna strateška pozicija Evropske unije in posledično tudi Slovenije. Zato je pomembno, da razumemo terenske izkušnje nevladnikov, saj so le te lahko pomembne za pripravljanje in implementacijo ustreznih strategij na tem področju.
Pogovarjali smo se z direktorico Zavoda Exodos Ljubljana Natašo Zavolovšek, ki ima veliko izkušenj predvsem z iskanjem povezav in kulturnih izmenjav z Azijo in Afriko. V nadaljevanju objavljamo povzetke podcasta, ki mu lahko v celoti prisluhnete na povezavi ob začetku prispevka.
Alenka Sottler je ena najbolj prodornih ilustratork pri nas, hkrati pa je članica Asociacije in prepoznavna zagovornica pravic samozaposlenih v kulturi.
V tokratni rubriki Iz prve vrste, kjer predstavljamo člane Asociacije, tudi številne samozaposlene v kulturi, smo se z njo pogovorjali predvsem o socialnih pravicah in položaju samozaposlenih v kulturi.
Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami v kulturi se je v četrtek, 13. 6. 2019, sestala na četrti seji na Ministrstvu za kulturo in sklenila, da se bo na podlagi gradiva za pripravo Nacionalnega programa za kulturo 2020-2027, najprej spopadla z vprašanjem oziroma definicijo javnega interesa v kulturi.
Člani so obravnavali vprašanja javnega interesa (prenovo ZUJIK, krepitev kapacitet SZK in NVO v kulturi, enakopravne pogoje za vsa umetnostna področja), regionalizacije oz. decentralizacije (regijski kulturni centri, mreža NVO, spodbujanje civilnega dialoga pri sooblikovanju lokalnih kulturnih politik …), definiranja kvalitete umetniške produkcije (odnos med poklicnimi in ljubiteljskimi NVO, …), financiranja (mehanizmi financiranja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni), dostopnosti in inkluzivnosti ter spolne uravnoteženosti v kulturi in umeščanja NVO v mednarodni prostor (kulturno diplomacijo).