POZOR: Vloge za karierno dinamiko oddajte do 22. 10. 2026!

Člani in članice nam sporočate, da vam iz Ministrstva za kulturo sporočajo, da roka za oddajo vlog za karierno dinamiko ni, ker se odločbe trenutno ne izdajajo. To NE DRŽI.

Prvič: sedanje vodstvo ministrstva je sicer napovedalo spremembe krovnega zakona na področju kulture, vendar te spremembe še niso bile sprejete. Razredi karierne dinamike so torej še vedno urejeni z zakonom, zato se ministrstvo ne more samovoljno odločiti, da odločb ne bo izdajalo. Nasprotno: zakon ministrstvo zavezuje, da o uvrstitvi v razred karierne dinamike odloči z odločbo. Če ministrstvo o vlogah ne odloča v predpisanih rokih, lahko nastopi molk organa, zoper katerega imajo vlagatelji ob izpolnjenih procesnih pogojih na voljo pravna sredstva, vključno z upravnim sporom.

Drugič: ne drži, da roka za oddajo vlog ni. 50. člen prehodnih in končnih določb ZUJIK-I namreč jasno določa, da bo vsak samostojni delavec v kulturi, ki je bil ob uveljavitvi ZUJIK-I že vpisan v razvid in v enem letu od uveljavitve zakona ne odda vloge, po uradni dolžnosti uvrščen v razred karierne dinamike »samostojni delavec v kulturi III«. Če vloge ne oddate pravočasno, boste torej uvrščeni v najnižji razred z najnižjimi plačanimi prispevki. Vlogo seveda lahko oddate tudi po 22. oktobru 2026, torej po presečnem datumu. Vendar boste v tem primeru od tega datuma do izdaje odločbe uvrščeni v najnižji razred karierne dinamike, kar vam bo v škodo, saj lahko poznejša vložitev vloge povzroči zamik uvrstitve v ustrezni višji razred karierne dinamike in s tem tveganje finančnega prikrajšanja, predvsem če pogoje za višji razred že izpolnjujete.

Preberite več

Asociacija med podpisniki evropskega poziva proti zmanjšanju sredstev za Ustvarjalno Evropo

Več kot 200 evropskih kulturnih organizacij je v odprtem pismu, ki ga je 6. oktobra objavila evropska zagovorniška mreža Culture Action Europe (CAE), pozvalo države članice Evropske unije k zavrnitvi predlaganega zmanjšanja sredstev programa Ustvarjalna Evropa za leto 2027. Med 223 podpisniki pisma je tudi Društvo Asociacija, skupaj z najmanj 40 slovenskimi kulturnimi organizacijami. K podpisu smo v društvu povabili tudi svoje članstvo. Evropski poziv dopolnjujejo naša nedavna prizadevanja, da bi Slovenija v evropskih proračunskih pogajanjih podprla ustrezno financiranje kulture tako v prihodnjem letu kot v novem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.

Svet Evropske unije je v svojem stališču do predloga proračuna EU za leto 2027 predlagal zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti programa Ustvarjalna Evropa za 31,6 milijona evrov glede na predlog Evropske komisije. Od tega bi bilo 7,8 milijona evrov manj namenjenih sklopu Kultura, 23,2 milijona sklopu MEDIA in 0,6 milijona medsektorskemu sklopu. Svet EU je predlagal tudi zmanjšanje sredstev za plačila za 10,53 milijona evrov.

Preberite več

Na Odboru za kulturo o vključujoči ureditvi kulturnega bona

Odbor Državnega zbora za kulturo je 6. oktobra obravnaval predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin (ZFPMKD), ki je predvideval uvedbo kulturnega bona v vrednosti 200 evrov. Predlog je bil zavrnjen, Ministrstvo za kulturo pa je napovedalo pripravo nove, sistemske ureditve. V Društvu Asociacija uvedbo kulturnega bona podpiramo, vendar opozarjamo, da bo njegov učinek odvisen od tega, katere kulturne vsebine bodo mladim dostopne, kdo jih bo lahko ponujal in kako bo država spremljala doseganje ciljev ukrepa. Odboru smo zato posredovali izhodišča za sistemsko ureditev s primerjavo evropskih praks in konkretne predloge amandmajev k ZFPMKD.

Kulturni bon je po mnenju društva namreč lahko koristen instrument za spodbujanje kulturne participacije mladih in razvoj občinstev, vendar finančna podpora sama po sebi še ne zagotavlja večje raznolikosti kulturnih izkušenj. Če v posameznem okolju ustrezne ponudbe ni, če so kulturna prizorišča slabo dostopna ali mladi zanje ne vedo, dodatnih 200 evrov teh ovir ne bo odpravilo. Bon je zato nujno razvijati skupaj z ukrepi za regionalno povezovanje, dostopnost in kroženje kulture, mobilnost in kulturno-umetnostno vzgojo, ne pa namesto njih.

Preberite več

Rebalans proračuna 2026: spremenjene usmeritve kulturne politike ali pragmatična prilagoditev?

Vlada je 11. septembra 2026 Državnemu zboru predložila Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. Z rebalansom, ki je bil 1. oktobra sprejet, se proračun za leto 2026 prilagaja višjim ocenam prihodkov in odhodkov, predvideni primanjkljaj državnega proračuna pa se glede na sprejeti proračun za leto 2026 povečuje za okoli 100 milijonov evrov.[i] Medtem je vlada v obravnavo v Državni zbor že poslala predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028. Brez upoštevanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost so prihodki v rebalansu 2026 višji za 750 milijonov evrov, odhodki pa za okoli 800 milijonov. Vlada v rebalansu zagotavlja tudi 320 milijonov evrov dodatnih sredstev za projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izteka konec leta. Skupaj s sredstvi za NOO se odhodki glede na sprejeti proračun povečujejo za 1,1 milijarde evrov. Približno polovica dodatne porabe je namenjena izdatkom zaradi dviga minimalne plače in uvedbe zimskega regresa. Proračun se dejansko spreminja za zadnje tri mesece leta 2026. Na ravni celotnega proračuna je smiselno omeniti, da približno četrtino k višjim odhodkom prispevajo projekcije za nakup vojaške opreme in da rebalans predvideva 100 milijonov evrov nižji transfer Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej plačniku storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Fiskalni svet opozarja, da bo morala vlada v proračunih za naslednji dve leti »izvesti konkretne ukrepe za zagotovitev vzdržnih javnih financ«.[ii] V tem kontekstu je treba ugotovitve pri analizi rebalansa preveriti tudi pri proračunih za leti 2027 in 2028 in oceniti, ali vsebujeta finančne reze na področju kulture. 

V društvu smo spremembe proračuna pregledali z vidika kulturno-umetniškega sektorja s posebnim poudarkom na nevladni kulturi ter glede na sprejeto zakonodajo, trende, stanje v sektorju in ukrepe, ki jih je aktualno vodstvo ministrstva sprejelo v obdobju od imenovanja nove vlade 4. junija 2026. V prvem delu smo pregledali skupni obseg proračuna za kulturo in njegove ključne spremembe, nato pa smo se osredotočili predvsem na programe in ukrepe, pomembne za nevladno kulturo in samostojne delavce v kulturi. V drugem delu smo pregledali glavne programe in podprograme ter poskušali identificirati spremenjene prioritete trenutnega vodstva ministrstva. Sledili smo prerazporeditvam, izpostavili podprograme, kjer se sredstva jemljejo, in poskušali razumeti, kakšen vpliv na kulturno-umetniški sektor bodo tovrstne prerazporeditve imele. Ugotovili smo, da je dober del prerazporeditev in rezov povezan z dogajanjem v juliju 2026, ko je Ministrstvo za kulturo ustavilo razpise in povzročilo zmedo ter posledično tudi negotovost in konkretne stroške med organizacijami in posamezniki, ki delujejo na področju kulture. V sklepnem delu podajamo priporočila vladi in Državnemu zboru za obravnavo proračunov za leti 2027 in 2028.

Preberite več

Priporočamo: Asociacijine usmeritve za lokalne kulturne politike 2026–2030

Pred lokalnimi volitvami smo v Asociaciji pripravili priporočila za razvoj lokalnih kulturnih politik: od stabilnega financiranja in dostojnega plačila do dostopnih prostorov, sodelovanja kulturnih akterjev in povezovanja občin. Namenjena so občinam po vsej Sloveniji ter kandidatkam, kandidatom in listam pri pripravi programov in preverljivih zavez.

V okviru pobude Prostori kulture smo analizirali kulturne politike in financiranje v šestih mestnih občinah ter opravili pogovore s predstavniki občin, kulturnih organizacij in samostojnimi ustvarjalci. Ugotovitve smo povezali z dolgoletnim zagovorniškim delom Asociacije ter pripravili osem skupnih priporočil in lokalne prednostne naloge za Celje, Koper, Kranj, Ljubljano, Maribor in Novo Gorico.

Preberite več