Skrb za duševno zdravje prostovoljcev – utrinki usposabljanja

Foto: Slovenska Filantropija

Prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom s svojim delom predstavljajo neprecenljiv del naše skupnosti, saj mnoge pokrivajo tudi področja, ki jih državne strukture ne zmorejo. Delo z ranljivimi skupinami, prekomerno razdajanje in mnogi drugi faktorji pa lahko predstavljajo tudi veliko tveganje za duševno zdravje prostovoljcev. 

Mentorji prostovoljcev imajo zato neprecenljivo in ključno vlogo. Ti so tisi, ki posameznika sprejmejo, primerno usposobijo za prostovoljsko delo in ga hkrati tudi spremljajo pri opravljanju tega dela. 

Zavoljo podpore mentorjem in koordinatorjem prostovoljstva pri podpiranju tudi duševnega zdravja prostovoljcev smo 20. novembra v Kopru v sklopu projekta izvedli usposabljanje zanje na temo duševnega zdravja prostovoljcev. 

Preko usposabljanja smo naslovili vprašanja, kot so kaj storiti, če se nam zdi, da se naš prostovoljec spopada s stiskami? Kako to prepoznati? Kako in ali sploh o tem govoriti? Kako pri tem poskrbeti zase? Kako zmanjšati možnost nastanka stisk pri prostovoljcih?

Tekstilne delavnice Dvojina v mariborskem zaporu in BIEN Bienale tekstilne umetnosti

Foto: Zavod Carnica

Dvojina je tekstilni projekt z družbenimi učinki, ki ga je umetnica, arhitektka in samozaposlena v kulturi Nina Vastl Štefe razvila za Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025. Projekt spodbuja odprtost, dialog, rokodelstvo v skupnosti in individualni izraz. Dve osebi sodelujeta ter skupaj ustvarita nekaj lepega in uporabnega. Projekt ponuja priložnost, da osebi, ki se že poznata ali se na novo spoznata, oblikujeta novo vez. Naloga vsakega para Dvojine je, da v določenem časovnem okviru sešije kos blaga z enostavnimi vbodi in vzorci. Udeleženci si lahko med procesom pomagajo, se pogovarjajo in sodelujejo. Na koncu se oba kosa blaga združita in sešijeta v dekorativno blazino. Blazine ostanejo v lasti uporabnikov oz. organizacije, kjer se delavnica odvija.

Preberite več

Delavnica: Kako do statusa samostojnega delavca / samozaposlenega v kulturi?

Foto: DobraVaga

Asociacija v sodelovanju z DobraVago 19. 11. in 20. 11. ob 16.00–19.00 v galeriji DobraVaga ponovno pripravlja delavnico, namenjeno vsem, ki se prvič vpisujejo v register samozaposlenih v kulturi. Udeleženci bodo spoznali ključne korake pri pridobitvi in upravljanju s statusom, posebej pa se bodo posvetili tudi novostim, ki jih prinašajo aktualne spremembe Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).

Delavnica bo praktično naravnana in bo udeležencem ponudila odgovore na najpogostejša vprašanja, s katerimi se soočajo ustvarjalci na začetku svoje poklicne poti.

Preberite več

Pogovor z doc. dr. Karolino Babič: Neodvisni prostori kot prostor svobode in odgovornosti

Foto: Karolina Babič

Neodvisna raziskovalka, svetovalka in aktivistka Karolina Babič že več kot dve desetletji premišlja in sooblikuje področja, kjer se prepletajo družbeni, ekonomski in kulturni sistemi. Je doktorica filozofskih znanosti in docentka za socialno ekonomijo na DOBA Fakulteti, njeno delo pa se giblje med teorijo in prakso – od raziskovanja sodobnih produkcijskih procesov in alternativnih ekonomskih modelov do konkretne podpore zadrugam, socialnim podjetjem in skupnostnim iniciativam. Je tudi članica Združenja CAAP – Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru, ki je zrasel iz projekta Urbane brazde in je eden redkih dolgoročnih učinkov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012.

V sodelovanju z Asociacijo in drugimi partnerji evropskega projekta OPE.N je na Kosovu raziskovala vprašanje neodvisnih odprtih prostorov – tistih mest, kjer se umetnost in skupnost srečujeta brez institucionalnih omejitev, a pogosto tudi brez sistemske podpore. Projekt, ki ga je financirala Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, se letos zaključuje, intervju pa odpira temeljna vprašanja, ki segajo onkraj posameznih praks: kaj sploh pomeni »neodvisnost« v kulturi, kako misliti prostore svobode znotraj sistemov lastnine, oblasti in ekonomije, ter kakšna je vloga države, mest in skupnosti pri njihovem nastajanju in ohranjanju.

Preberite več

Kultura in zdravje – Politika, politike in prakse

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja. Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.

Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja. Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.

Preberite več

Vsako delo šteje. Pogovor o dostojnih pokojninah in starosti z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo

Foto: spletišče gov.si

V okviru Asociacijinih izobraževalnih aktivnosti vabimo na pogovor o predlogu pokojninske reforme z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pogovor bo potekal 6. novembra 2025 ob 15.00 v Galeriji DobraVaga (Adamić-Lundrovo nabrežje 5 v Ljubljani) in bo sočasno v živo prenašan na Radiu Študent. Njegov namen je članom in članicam Asociacije, delavkam in delavcem v neodvisni kulturi, drugim nevladnikom in prekarcem, ponuditi možnost, da se temeljito informirate o učinkih reforme za vas in vse državljane ter samozavestneje odločate glede njene uveljavitve.

PRISLUHNI POGOVORU

Kot vsebinska NVO mreža in organizacija, ki zagovarja neodvisno kulturo, smo v Asociaciji do pokojninske reforme zavzeli stališče, sodelovali s predlogi v zakonodajnem postopku. Naša opozorila glede pravičnosti reforme in predlogi, ki bi jo zagotovili, niso bili upoštevani. Zato smo člane in članice pozvali, da glasujejo za razpis referenduma o pokojninski reformi. Referendum je namreč priložnost, da se o reformi informirano in neposredno odločamo.

Preberite več

Delavnica: Računovodstvo in davki za ustvarjalke in ustvarjalce s področja kulture

Društvo Asociacija in DobraVaga spet združujeta moči in vabita k udeležbi na delavnici Računovodstvo in davki za ustvarjalke s področja kulture, ki bo potekala 4. decembra 2025 v DobriVagi (Adamič-Lundrovo nabrežje 5) ob 16:00 uri.

Svoje kreativno udejstvovanje morate ustvarjalke in ustvarjalci s poslovnega vidika namreč urediti tudi pravno-formalno. Ob tem je potrebno opraviti precej administrativnih postopkov, ki jim sledijo različne računovodske obveznosti. Zato je izrednega pomena, da tudi to znanje osvojite čim prej.

Preberite več

Asociacija se pridružuje kampanji proti pokojninski reformi

Foto: Emanat
Foto: Emanat

V Društvu Asociacija smo se odločili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati članstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odločitev smo sprejeli na podlagi več razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splošnem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev niti v kulturno-umetniškem sektorju niti širše, in bo na dolgi rok že tako težaven socialni in materialni položaj teh delavcev še poslabšala. 

Tekom javne razprave smo se na predlog zakona obširno odzvali, naše pripombe lahko preberete na povezavi. Konstruktivno držo smo izkazali tudi tekom zakonodajnega postopka: ob tem, da smo se udeležili odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo v Državni zbor poslali tudi predloga dveh amandmajev, sprejetje katerih bi po našem mnenju dejansko izboljšalo položaj prekarnih delavcev ob upokojitvi. Predlagali smo dva popravka zakona, in sicer črtanje nove formule za usklajevanje pokojnin ter dopolnitev člena, ki ureja zagotovljeno pokojnino, tj. minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki znaša 40 let. Oba predloga sta temeljila na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, in kažejo, da bodo delavke in delavci v kulturi med tistimi, ki bodo zaradi reforme v slabšem materialnem in socialnem položaju. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podatke, na podlagi katerih smo predlagali dopolnitve zakona, ki v zakonodajnem postopku niso bile upoštevane.

Preberite več