V Asociaciji smo po preučitvi koalicijskih zavez vlade in imenovanju nove ministrice za kulturo v drugi polovici junija na dr. Ignacijo Fridl Jarc in ministrstvo poslali pobudo za delovni sestanek, na katerem želimo novemu vodstvu predstaviti aktualne izzive samostojnih delavcev v kulturi ter poklicnih nevladnih organizacij. V pobudi smo pozdravili zavezanost novega vodstva ministrstva k dialogu, krepitvi pluralnosti v kulturi in zagotavljanju enakih možnosti deležnikov za ustvarjanje ter poudarili, da v napovedih ministrice in v koalicijskih zavezah prepoznavamo več priložnosti za okrepitev celotnega kulturnega sektorja, tudi nevladne kulture.
Kot osrednje izhodišče prihodnjega sestanka smo izpostavili potrebo po kontinuirani in razvojno naravnani kulturni politiki. Glede na koalicijsko in ministričino napoved celovitih sprememb krovnega zakona v kulturi, ki naj bi ukrepe pretekle reforme zakona, uveljavljene v mandatu ministrice dr. Aste Vrečko vrednotil na podlagi učinkov, smo ob tem ministrstvo opozorili, da se učinki nedavno sprejetih sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) še niso v celoti uveljavili, zato jih tako v prvi polovici mandata aktualne vlade ne bo mogoče celovito vrednotiti. Pri tem smo v društvu izpostavili ugotovitev, da je pozitiven doprinos zadnje reforme že zaznaven, zlasti na ravni krepitve občutka profesionalnega dostojanstva ustvarjalcev in ustvarjalk, kar ocenjujemo kot pomemben korak k dvigu ugleda kulture kot celote.
Ob tem smo ministrstvo spomnili na problematiko specifičnih delovnih pogojev v kulturi, za katere so značilni dolgi delovniki, prezentizem in omejen dostop do bolniških nadomestil.
Posebej smo v tem oziru v pismu izpostavili dva uveljavljena sistemska ukrepa: karierno dinamiko in uredbo o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Ministrico, ki želi javnim zavodom v prihodnjem mandatu zagotoviti osrednje mesto v kulturi, pri tem pa spodbuditi ustvarjalnost, smo opozorili, da minimalna plačila za samostojne delavke in delavce v praksi še niso dosledno uveljavljena pri vseh javnih zavodih, zato predlagamo okrepitev nadzora in zagotovitev doslednega spoštovanja zakonodaje. Karierna dinamika pa je po našem mnenju ključna za dolgoročno socialno varnost in konkurenčnost ustvarjalcev, oblika tovrstne državne pomoči za dejavnost pa je večkratno osmišljena tudi zaradi vpliva na pokojnine in status poklicnega dela v kulturi.
V pobudi izpostavljamo tudi pomen državnega kritja prispevkov kot učinkovitega mehanizma za zmanjševanje prekarnosti, kar je koalicijska zaveza, in zagotavljanje stabilnih pogojev dela v kulturi. Ta ukrep omogoča večjo konkurenčnost, razbremenitev administrativnih bremen ter lažje prehajanje med različnimi oblikami dela v kulturnem sektorju. Ob tem smo ministrstvo spomnili na problematiko specifičnih delovnih pogojev v kulturi, za katere so značilni dolgi delovniki, prezentizem in omejen dostop do bolniških nadomestil. Na vse to opozarja tudi Evropska ljudska stranka, katere članica je SDS, zato je dodatna krepitev socialnovarstvenih ukrepov in položaja ustvarjalk in ustvarjalcev ter kulturnih delavk in delavcev nujna.
Karierna dinamika pa je po našem mnenju ključna za dolgoročno socialno varnost in konkurenčnost ustvarjalcev, oblika tovrstne državne pomoči za dejavnost pa je večkratno osmišljena tudi zaradi vpliva na pokojnine in status poklicnega dela v kulturi.
V dopisu smo poudarili tudi pomen transparentnega in dokazno utemeljenega oblikovanja kulturnih politik, h kateremu se v koalicijski pogodbi zavezuje ministrstvo, pri čemer vrednotimo kot ključno, da podatki ne temeljijo zgolj na tržnih kazalnikih, temveč celovito zajemajo družbene učinke kulture, ki so dobro izpričani. Podpiramo tudi usmeritev k medsektorskemu povezovanju kulture z gospodarstvom in šolstvom, hkrati pa poudarjamo pomen sodelovanja z zdravjem, znanostjo in okoljskimi politikami.
Pomemben del naše pobude se nanaša na napovedano debirokratizacijo, ki jo v Asociaciji že dolgo zagovarjamo ter pri tem podpiramo poenostavitve administrativnih postopkov, hkrati pa opozarjamo, da podporna kulturna infrastruktura – od vodstvenega kadra v javnih zavodih, producentov do stanovskih društev, mrež in podpornih poklicev v kulturi – ne birokratizira ustvarjalnosti, temveč je ključni del delujočega kulturnega ekosistema, ki ustvarjalnost, profesionalizacijo in mednarodno vpetost sektorja po celoti omogoča. Pomembno se nam tako zdi, da debirokratizacijo izpeljemo tako, da bo v organizacijah in institucijah manj časa in sredstev mogoče nameniti upravljanju, ta sredstva pa se bodo res prerazporedila do ustvarjalcev in kulturnih delavcev, ki so za ustvarjalnost ključni.
Na ravni financiranja smo opozorili na nujnost rednega usklajevanja javnih sredstev in pogodbenih vrednosti z inflacijo ter izrazili pomisleke glede napovedanih sprememb financiranja nevladnega sektorja iz odstotka dohodnine, saj bi to lahko oslabilo stabilnost kulturnih programov in njihovo sposobnost črpanja evropskih sredstev, kjer ostajamo izrazito uspešni. Zgolj neposredno namenjanje dohodnine bo močno ošibilo celotno polje kulture, ki je med bolj uspešnimi prejemniki nerazporejenih sredstev iz Sklada za NVO, zato pozivamo k preučitvi učinkov tovrstnih sprememb, predvsem na ravni sposobnosti mednarodnega delovanja domačih deležnikov v kulturi.
Za zaključek smo v dopisu izpostavili pomen institucionaliziranega dialoga kot temeljnega mehanizma za usklajevanje kulturnih politik. V Asociaciji pozdravljamo vzpostavljene oblike trajnega dialoga, ki imajo zdaj podlago v kulturni zakonodaji ter še posebej skupne seje vseh treh stebrov kulture, ki so močno povezale in okrepile razumevanje med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami ter samostojnimi delavci v kulturi. Ob tem smo izrazili pričakovanje, da se bodo ti mehanizmi še naprej krepili kot osnova za dolgoročno stabilnost, medsebojno povezanost in razvoj kulturnega sektorja.
Zgolj neposredno namenjanje dohodnine bo močno ošibilo celotno polje kulture, ki je med bolj uspešnimi prejemniki nerazporejenih sredstev iz Sklada za NVO, zato pozivamo k preučitvi učinkov tovrstnih sprememb, predvsem na ravni sposobnosti mednarodnega delovanja domačih deležnikov v kulturi.
V duhu zapisanega smo ministrico zaprosili za termin delovnega sestanka, na katerem bi lahko podrobneje obravnavali predstavljena izhodišča ter skupaj iskali sistemske rešitve za krepitev slovenskega kulturno-umetniškega prostora. O tem, ali bomo zanj dobili povabilo in vsebinah, o katerih bomo na njem spregovorili, vas bomo še obveščali.