(foto: Lien Abaroniņa)
V Centru sodobne umetnosti v litvanski prestolnici Vilna je 4. in 5. junija potekala mednarodna konferenca z naslovom »Vezi skrbi: premišljevati delo v umetnosti in zdravju.«, na kateri smo udeleženci iz vse Evrope raziskovali vlogo dela, skrbi in medsektorskega sodelovanja na presečišču kulture, zdravja in socialnega varstva. Konference, ki sta jo s podporo Evropske unije, organizirala Northern Dimension Partnership on Culture ter festival RYŠIAI, sta se v imenu Asociacije udeležila Uroš Veber, predsednik društva ter strokovna vodja Polona Torkar.
Kultura in umetnost danes privzemata vse večjo in pomembnejšo vlogo pri spodbujanju duševnega zdravja in socialne kohezije, naslavljanju problematike socialne izolacije in demokratične participacije. Sočasno pa se po vsej Evropi soočata z zmanjševanjem javnih sredstev. Konferenca je tako odprla in naslovila ključna vprašanja o pogojih dela v kulturi ter o vzdržnosti sodelovanja med kulturnim, zdravstvenim in socialnim sektorjem.
Udeleženci, med njimi vidni kulturni delavci, raziskovalci, zdravstveni strokovnjaki, predstavniki javnih institucij iz Baltskih držav in vse Evrope, ter vsi, ki jih zanimajo povezave med kulturo, skrbjo in duševnim zdravjem, smo na njej tako razpravljali o tem, kaj omogoča uspešna partnerstva med umetnostjo in zdravjem, katere ovire zaznavamo ter kako lahko nevladne organizacije, javne institucije in odločevalci okrepijo podporne mehanizme za tovrstne pobude. Poseben poudarek je bil namenjen pogosto spregledanemu delu kulturnih delavcev, umetnikov in drugih strokovnjakov, ki omogočajo izvajanje medsektorskih projektov.
(foto: Lien Abaroniņa)
Prvi dan konference je zaznamovala predstavitev poročila strokovne skupine Evropske unije »Culture and Health. Time to Act.«, ki bo služila kot izhodišče za razpravo o prenosu evropskih priporočil v prakso. Na panelu so sodelovali predstavniki ministrstev za kulturo in zdravje, raziskovalci ter strokovnjaki s področja kulture in zdravja iz Litve, Latvije in Avstrije.
Edith Wolf Perez, zagovornica povezovanja kulture in zdravja ter sopredsedujoča odprti metodi koordinacije Evropske unije za področje kulture in zdravja (OMC Culture for Health), ob predstavitvi poročila strokovne skupine Evropske unije »Culture and Health. Time to Act.« poudarila, da so koristi kulture za zdravje in dobro počutje danes podprte z obsežnimi raziskavami, vendar številne evropske države še vedno nimajo ustreznih sistemskih mehanizmov za financiranje in razvoj področja kulture in zdravja. Med ključnimi priporočili so bili izpostavljeni potreba po stabilnejšem medresorskem sodelovanju, vključevanju kulturnih dejavnosti v zdravstvene in socialne politike ter izboljšanju delovnih pogojev za kulturne delavce, ki izvajajo tovrstne programe.
Pomemben poudarek prvega dne je bil namenjen tudi vprašanju nevidnega in pogosto neprepoznanega dela skrbi v kulturi. Filozof Žygimantas Menčenkovas je opozoril na preplet nevidnosti invalidnosti, umetniškega dela in družbenega priznanja, psihologinja in travmatologinja dr. Inga Truskauskaitė pa je predstavila pomen travmi prijaznih pristopov pri delu z ranljivimi skupinami v umetnosti in zdravju.
(foto: Lien Abaroniņa)
Program je vključeval tudi predstavitve primerov dobrih praks iz Litve in drugih evropskih držav, med njimi pobude za muzeje, prijazne osebam z demenco, programe socialnega predpisovanja kulturnih aktivnosti, vključujoče muzejske programe ter projekte za krepitev dobrega počutja skozi umetnost in kulturo.
Drugi dan konference smo namenili premisleku o skrbstvenem delu v kulturi skozi predavanja, performativne predstavitve in praktične delavnice. Udeleženci smo raziskovali teme skrbi za ranljive skupine, pravic kulturnih delavcev, kolektivnega organiziranja ter ohranjanja dobrega počutja v kulturnem delu. Konferenco so pospremili tudi umetniški nastopi, med njimi pa sta izstopala plesna predstava »this blame was never meant for me« umetnika Adriana Carla Bibiana, ki skozi gib raziskuje travmo, krivdo in telesni spomin, ter zaključni performans skladateljice in raziskovalke dr. Helen Anahite Wilson, ki preučuje povezave med glasbo, telesnostjo, zdravjem in izkušnjo časa.
(foto: Lien Abaroniņa)
Drugi dan je dodatno osvetlil vprašanje skrbstvenega dela kot temeljnega, a pogosto spregledanega elementa kulturnega sektorja. Umetnica in raziskovalka Ieva Rižė je skozi umetniško-raziskovalno predstavitev razmišljala o izgorelosti in večfunkcionalnosti kulturnih delavcev v sodobni družbi dosežkov. Sociologinja dr. Gražina Bielousova je opozorila na neplačano in pogosto nevidno skrbstveno delo, ki ga posamezniki opravljajo v družinah in skupnostih, skladateljica in raziskovalka dr. Helen Anahita Wilson pa je v osrednjem predavanju raziskovala povezave med glasbo, časom in srbstvenim delom ter predstavila, kako lahko umetniške prakse pomagajo izražati izkušnje zdravja in bolezni, ki jih je pogosto težko ubesediti.
Mednarodna konferenca je nastala v okviru Ustvarjalne evrope podprtega evropskega projekta CARE: Culture for Mental Health, katerega konzorcijski partner je tudi Društvo Asociacija in festivala umetnosti za duševno zdravje RYŠIAI (BONDS) 2026, katerega letošnja osrednja tema je delo.