Vsem, ki imate status samostojnega delavca v kulturi, močno svetujemo, da si vzamete čas in vlogo izpolnite ter pošljete. Samo tako si lahko zagotovite, da vas Ministrstvo za kulturo umesti v višji razred karierne dinamike in vam s tem krije višje prispevke. Z višjimi prispevki si lahko nekoč obetate višjo pokojnino. Če vloge ne boste oddali do 22. 10. 2026, vas bo po tem datumu ministrstvo avtomatično umestilo v najnižji razred karierne dinamike in vam plačevalo prispevke od minimalne osnove. Več o novem sistemu lahko preberete v servisnem članku na temo karierne dinamike. Ne glede na to, če imate status manj kot pet let, ste v kulturi delali zgolj kot samostojni delavec v kulturi oz. nekdaj samozaposleni v kulturi, ali če ste v preteklosti v kulturi pred vpisom v razvid samostojnih delavcev v kulturi delali na drugih osnovah, vlogo izpolnite.
Zavod Carnica, partner konzorcija Kultura za duševno zdravje in organizator Bienala tekstilne umetnosti BIEN, raziskuje koristne učinke skupnostnih tekstilnih praks in o njih ozavešča domačo in mednarodno javnost ter oblikuje priporočila za razumevanje njihovega družbenega pomena in vloge pri psihosocialni podpori. Ena od ključnih aktivnosti, ki potekajo pod programsko enoto WellBIEN, je večdnevno izkustveno izobraževanje, namenjeno krepitvi osebnih in profesionalnih kompetenc na področju uporabe umetnosti v poklicih pomoči, ki je lansko leto potekalo pod naslovom “OdMik – Skrb zase in znotraj skupnosti s pomočjo tekstila in narave”. Kurirala ga je Jasmina Ferček, programe pa so vodile likovne terapevtke, umetnice in ustvarjalke iz Slovenije, Hrvaške, Turčije, Ukrajine, Portugalske in ZDA.
Kot odziv na OdMik 2025 je letos nastal istoimenski priročnik, namenjen strokovnjakinjam s področja pomoči z umetnostjo, pedagogom, umetnicam, vodjem skupnosti, tekstilnim ustvarjalkam ter vsem, ki želijo tekstilne prakse in prakse v naravi vključiti v delo z ljudmi in skupnostmi. Priročnik združuje teoretske uvide, rezultate raziskave in praktične opise delavnic, s čimer postane uporaben pripomoček za načrtovanje programov na presečišču umetnosti, narave in dobrobiti. Avtorica priročnika je Jasmina Ferček, urednica pa Zala Orel. Publikacija je nadaljevanje raziskovanja polja učinkov tekstilnega ustvarjanja, ki sta ga Ferček in Orel za BIEN zasnovali v letu 2023 s publikacijo Tekstilne skupnosti kot prostori moči.
V uvodnih poglavjih publikacije avtorica Jasmina Ferček oriše temeljne razloge za nastanek programa: potrebo po prostorih, kjer lahko strokovnjakinje iz poklicev pomoči in pedagogike ponovno vzpostavijo stik s sabo, svojimi telesi in ustvarjalnostjo. Tekstil je predstavljen kot “mehka površina spomina”, narava pa kot koregulator, ki omogoča umirjanje, refleksijo in obnovo. Osrednji del priročnika prinaša podrobne predstavitve mentorjev iz različnih področij – likovne terapije, gozdne terapije, angažirane tekstilne umetnosti in rokodelskih praks. Ključni prispevek priročnika je raziskovalni del, ki temelji na kvalitativni analizi evalvacij programa s strani udeleženk. Razkriva, kako povezovanje tekstila in narave podpira dobrobit, telesno prisotnost, samoregulacijo, ustvarjalno svobodo, občutek pripadnosti in identitetne procese.
Letos se OdMik pod kuratorstvom Jasmine Ferček vrača z gostjo Claire Wellesley-Smith. Program delavnic s priznano tekstilno umetnico, geografinjo, akademsko raziskovalko in izvajalko projektov na področju umetnosti in zdravja ter avtorico vplivnih in večkrat ponatisnjenih knjig Resilient Stitch (2021) in Slow Stitch (2015) je razprodan. Claire pa s kuratorjem Lovrom Ivančićem v galeriji Stolpa Škrlovec pripravlja še razstavo Zapisi šivov, kjer bo prvič javno predstavila nekaj svojih najnovejših tekstilnih del. Odprtje bo pospremil pogovor in predstavitev dela umetnice v dvorani kranjskega Stolpa Škrlovec v četrtek, 28. maja, ob 18.00. V soboto, 30. maja pa bo potekala predstavitev njenih dveh knjig in premierno tudi vpogled v novo, ki bo izšla septembra in zaključila avtoričino trilogijo.
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, ter Motovila, Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, sta na ministra za finance Klemna Boštjančiča 16. aprila 2026 naslovila skupno pismo s pozivom k okrepitvi podpore kulturi v prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije (2028–2034). Pismo, ki sta ga v imenu organizacij podpisala Uroš Veber in Mateja Lazar, je bilo poslano tudi več resornim ministrom in predstavnikom Slovenije na evropski ravni.
V času, ko države članice usklajujejo prioritete prihodnjega proračuna EU, smo poudarili, da mora Slovenija podpreti ambicioznejše financiranje kulture. Kultura in umetnost namreč nista le temelj demokratične identitete in družbene kohezije, temveč ključna naložba v ustvarjalni potencial in dolgoročno konkurenčnost Slovenije in Evrope.
Pred Forumom kulturne mobilnosti 2026, ki se v severnomakedonskem Skopju začel danes, je organizacija On the Move izdala že peto izdajo Cultural Mobility Yearbook 2026. Publikacija pri tem ponuja vpogled v razpise, priložnosti za rezidence, srečanja štipendije, izobraževalne programe ter druge oblike priložnosti za plačano mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev, pri čemer sloni na pregledu priložnosti, objavljenih med 1. januarjem in 31. decembrom 2025 ter primerjavi s sorodnimi podatki iz preteklih let.Čeprav publikacija, katere poseben poudarek je letos na država, ki na EU mejijo, ne zajemajo celotnega dogajanja na področju mobilnosti, še naprej predstavlja enega najbolj celovitih pregledov.
Letošnji forum organizacije, na kateri On the Move z udeleženci vnovič raziskuje trende mednarodne umetniške kulturne mobilnosti ter se osredotoča na sistemske in strukturne neenakosti, poteka v sodelovanju s Kooperativo, regionalno platformo za kulturo, katere ustanovna članica in del upravnega odbora je Asociacija.
Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije je v okviru projekta Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike izvedel analizo delovanja vsebinskih mrež nevladnih organizacij. Analiza je nastala na podlagi vprašalnika, ki so ga v konzorciju posredovali enajstim vsebinskim NVO mrežam s področij zdravstvenega varstva, okolja, kulture, mladih, sociale, razvojnega sodelovanja, informacijske družbe in humanitarne pomoči.
Analiza, ki sloni tudi na odgovorih Asociacije, je pri tem razkrila ključne težave, s katerimi se soočajo vsebinske NVO mreže v Sloveniji. Prevladujejo predvsem težave, povezane s financiranjem in zaposlovanjem strokovnega kadra.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
