Ministrstvo za kulturo

Delavnica: Razpisi za samozaposlene

Samozaposleni v kulturi in kreativnih industrijah po navadi prejemajo sredstva iz dveh različnih naslovov, in sicer ali tako, da prodajajo svoje storitve oziroma opravljajo svojo dejavnost »na trgu«, ali pa prek različnih razpisov, pozivov in natečajev, ki so financirani iz lokalnih, nacionalnih ali evropskih javnih sredstev.

Pri tem se samozaposlenim zastavljajo številna vprašanja, kot na primer, na katere razpise se prijaviti, kako se zadeve lotiti, koliko časa je potrebnega za pripravo kvalitetne prijave, kje je mogoče dobiti informacije o aktualnih razpisnih priložnostih itd.? Zato smo se odločili, da bomo v sklopu Servisa za ustvarjalce pripravili delavnico, na kateri bomo celostno predstavili tematiko razpisov za samozaposlene.

Preberite več

SERVIS: Samozaposleni in bolniška

Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost z dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.

V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti z dela v primeru bolezni.

Preberite več

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti

Ime: Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 18. 10. 2018

Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja:

Izjemne pokojnine kot priznavanje za izjemne dosežke posameznim osebam na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti še vedno ni urejeno. Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti bi nadomestil Zakon o izjemnem priznavanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, z uvedbo novega pojmovanja izjemnih pokojnin. 　

Poglavitni cilj predlaganega zakona je vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za nadaljnje priznavanje izjemnih dosežkov osebam, ki so s svojimi dosežki trajno prispevale k razvoju družbe in ugledu države na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predlog zakona jasneje opredeljuje pojem dodatka k pokojnini za izjemne dosežke, ki je po svoji naravi, enako kot po dosedanjih predpisih, častno priznanje, ki ga Vlada Republike Slovenije dodeli upravičencu za varno starost iz naslova minulega dela na področju kulture ali raziskovalno-razvojne dejavnosti. Prav tako se zagotovi enaka obravnava oseb, ki so bile upravičene do izjemnih pokojnin po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge in tistih, ki zaradi ne izvajanja zakona do le teh niso upravičeni. Predlog novega zakona opredeljuje izjemne dosežke, ki se za področje kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti lahko upoštevajo pri priznanju dodatka k pokojnini, in s tem na zakonski ravni postavlja kriterije za priznanje. 　

Osnutek predloga zakona sledi nadaljnji primerljivi obravnavi posameznikov na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti s področjem športne dejavnosti, saj je bil v letu 2017 že sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Odziv Asociacije:

Predstavniki in člani Asociacije so že na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK) novembra 2017, naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin, ki so predstavljale vsaj delni korektiv socialno slabe slike upokojenih samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Problematiko izjemnih pokojnin za kulturnike Asociacija izpostavi tudi na pogovorih s poslanskimi skupinami DZ. Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti so analizirali člani UO in sodelavci strokovne pisarne. Asociacija se je na predlog zakona odzvala z javno podporo na spletni strani, a hkrati predlagala nujne izboljšave predloga, ki jih je Ministrstvu za kulturo posredovala kot komentar v okviru javne razprave. Na nerešenost problema je Asociacija opozorila tudi v analizi »100 dni vlade na področju kulture«.

Ključne točke v odzivu Asociacije:

Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti je sicer večinoma sprejemljiv in smiseln, zato smo poslali predvsem manjši popravek oziroma dopolnilo v okviru razumevanja nagrad, ki štejejo za pridobitev pravice do izjemne pokojnine. Predlog je namreč vključeval zgolj del nagrad, pri čemer ni upošteval tudi nagrade, ki niso stanovskega pomena oziroma svetovnega pomena. Poleg tega smo opozorili, da je sistem pokojnin kot tak za samozaposlen v kulturi problematičen, saj samozaposleni v skladu s pravico do plačila prispevkov, ki jim dodeljuje minimalne prispevke po tem dobivajo tudi minimalno pokojnino.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:

Predlog je v medresorskem usklajevanju in zaenkrat še ni znano, ali Ministrstvo za kulturo je ali bo upoštevalo predloge in dopolnitve Asociacije.

Kronologija zagovorniških dejavnosti:

4. januar 2019: Asociacija na problem neurejenosti izjemnih pokojnin kot priznavanja za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti opozori tudi v spletni objavi analize »100 dni vlade na področju kulture«.
20. november 2018: Asociacija predlog zakona podpre z javno objavo na spletni strani, a hkrati opozori na svoje predloge za nekatere nujne izboljšave.
19. november 2018: V okviru javne razprave Asociacija Ministrstvu za kulturo posreduje komentar predloga s predlogi za njegove nujne izboljšave.
November 2018: Predstavniki Asociacije opravijo pogovore s poslanskimi skupinami DZ, na katerih med drugim izpostavijo tudi zakon o izjemnih pokojninah za kulturnike.
Oktober 2018: Člani UO in sodelavci strokovne pisarne opravijo analizo zakonskega predloga.
22. november 2017: Predstavniki in člani Asociacije so naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin v kulturi na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK).

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti

Kratko o zakonu: Gre za mehanizem tako imenovanih izjemnih pokojnin, ki so vrhunskim ustvarjalcem, znanstvenikom in športnikom omogočali bolj varno starost, ki smo ga v Sloveniji poznali vrsto let. Pred slabim desetletjem se je izjemne pokojnine prenehalo podeljevati in potem ko so pred enim letom izjemen pokojnine spet pričeli dobivati športniki, je sedaj v parlamentarni proceduri še predlog, da bi slednje ponovno lahko pripadle tudi kulturnikom in znanstvenikom.

Trenutno veljavni zakon: Samostojno in celovito je bilo vprašanje izjemnih pokojnin v Republiki Sloveniji prvič urejeno že leta 1974 z Zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/74 – v nadaljevanju ZIPO). ZIPO je bil v letu 1990 spremenjen in dopolnjen, prečiščeno besedilo pa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 14/90.

V začetku leta 2011 je bil v obravnavo na Vlado RS posredovan predlog novega Zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa ter predlog uredbe, ki podrobneje ureja postopek in merila za izjemno podelitev rente, vendar pa je bil predlog 17. 3. 2011 umaknjen iz vladne obravnave.

V letu 2017 je bil sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki je področje izjemnih pokojnin uredil le na področju športa, še vedno pa ostaja neurejeno področje priznavanja in odmerjanja dodatka za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Od decembra 2018 pa je v medresorskem usklajevanju predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti (nesprejeti predlog iz leta 2018) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (2017) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
• Zakon o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa (nesprejeti predlog iz leta 2011)
• Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (1974, popravljen 1990)

Pravilnik o strokovnih komisijah

Ime: Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 77/18)

Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo

Predlog poslan v obravnavo: oktober 2018

Predlog pravilnik sprejet: november 2018

Povezava na pravilnik.

Ključne spremembe pravilnika s strani predlagatelja:

Pravilnik na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje stalnih ter začasnih strokovnih komisij za posamezna področja oziroma vidike kulture.

Med novostmi so predvsem povečanje števila članov posamezne komisije na 5 do 7 članov in opredelitve, da se pri sestavi komisije »zasledujejo uravnotežena strokovnost, zastopanost obeh spolov in enakomerna pokritost ozemlja Republike Slovenije«. Pomemben napredek je narejen tudi na področju večje avtonomnosti vsake posamezne komisije, kot pozitiven premik pa razumemo tudi določila, ki zmanjšujejo korupcijska tveganja.

Odziv Asociacije

Komentarji na predlog pravilnika, ki jih je Asociacija poslala novembra 2018, so v celoti dostopni na tej povezavi.

Asociacija je v odzivu podala več predlogov za izboljšave pravilnika:

ukinitev posebne komisije, ki odloča o vpisu posameznika v razvid samozaposlenih in o pravici do plačila prispevkov,
uvedbo komisije za »urejanje področja razvoja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi« in komisije za »podporne programe za področje kulture«,
bolj natančno opredelitev, kdo je strokovnjak s področja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi
v komisije, ki odločajo o vlogah javnih zavodov, naj bo vključen tudi vsaj en strokovnjak z ustreznim znanjem delovanja na področju nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

V Asociaciji se zavzemamo tudi za javno objavo zapisnikov posameznih strokovnih komisij in da se v Pravilniku določi tudi minimalni honorar za njihove člane.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:

Ministrstvo za kulturo ni želelo upoštevati predlogov Asociacije za izboljšanje besedila pravilnika.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Oktober 2018: Korespondenčni posvet članov Asociacije, na podlagi odzivov članov UO in drugih zainteresiranih članov je bila opravljena analiza pravilnika.
November 2018: O ustreznosti predlogov se je Asociacija posvetovala s CNVOS.
22. november 2018: V sklopu javne razprave je Asociacija na ministrstvo poslala predloge in komentarje za spremembo pravilnika.
04. december 2018: Na spletni strani je Asociacija objavila novico o odzivu na pravilnik in zraven dodala na ministrstvo poslane komentarje.
13. december 2018: Asociacija na sestanku z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom opozori tudi na predloge za izboljšave pravilnika o strokovnih komisijah.

Nevladni sektor v luči mandata novega ministra

Na odboru za kulturo je bil potrjen kandidat za novega ministra za kulturo Zoran Poznič, ki bo po vsej verjetnosti vodil kulturni resor. Bodočega ministra do sedaj poznamo predvsem po njegovem ustvarjanju in vodenju Delavskega doma Trbovlje, njegovo politično uspešnost pa lahko pričnemo presojati šele s predstavitvijo v Državnem zboru.

Predstavitev kandidata pred matičnim delovnim telesom seveda na dopušča široke razprave, a ob skorajšnjem imenovanju novega ministra je vseeno potrebno spomniti tudi na zelo pereče vprašanje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

Preberite več

Vzpostavitev delovne skupine za NVO v kulturi

Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) je na podlagi poziva Ministrstva za kulturo izpeljal postopek izbora petih predstavnikov nevladnih organizacij v Delovno skupino za trajni dialog z nevladnimi organizacijami v kulturi, in sicer za obdobje mandata ministra za kulturo.

V delovno skupino je bil na predlog Asociacije imenovan Tomaž Zaniuk, ki je v dialoških skupinah za NVO deloval tudi v preteklosti. Glede na tokratno, že z sklicem opredeljeno nalogo delovnih skupin, da bodo osredotočene tudi na izvrševanje koalicijske pogodbe, pričakujemo, da bodo skupine tokrat lahko delovale bolj osredotočeno in da bodo njihovi predlogi in sklepi tudi upoštevani.

Preberite več

Sistemsko financiranje vsebinskih mrež NVO

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) področnim ministrstvom nalaga obveznost, da zagotovijo javne razpise in financiranje projektov ter programov vsebinskih mrež, kot subjektov podpornega okolja, namenjenim spodbujanju razvoja nevladnih organizacij. Vsebinske podporne mreže nevladnih organizacij, katerih temeljna dejavnost predstavlja podporo posameznim NVO oz. NVO sektorju, so bile do ZNOrg sofinacirane iz sredstev Ministrstva za javno upravo.

Društvo Asociacija je kot vsebinska mreža nevladnih organizacij s področja kulture dopis z vprašanjem, kdaj bo znano, v kakšni razpisni obliki in s kakšnimi proračunskimi sredstvi bo v letu 2019 poskrbljeno za sistemsko financiranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij, naslovilo na Ministrstvo za kulturo.

Preberite več

100 dni vlade na področju kulture

Sredi decembra je vlada Marjana Šarca prešla mejnik 100 dni delovanja, kar po navadi označuje obdobje, po katerem so že razvidne ključne strateške politične usmeritve nove vlade. Asociacija se je pridružila pobudi nevladnih in civilnodružbenih organizacij in sodelovala pri oceni prvih 100 dni vlade.

Preglede prvih potez ministrstva za kulturo je do neke mere spodbuden, ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi nekatera slaba dejanja, kot je vključevanje številnih problematičnih določil v enoletne projektne razpise ministrstva za kulturo.

Preberite več

Odziv na enoletne projektne razpise

Ministrstvo za kulturo je 7. decembra 2018 objavilo razpis za izbor kulturnih projektov na področju glasbene umetnosti, s čimer so pokrita vsa področja umetnosti, ki jih bo v letu 2019 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo.

Določila, kot so izločevalni kriteriji na podlagi kritik ali tipsko omejevanje možnosti prijavljanja na posameznem področju na zgolj na štipendije, vsekakor niso ukrepi, ki bi zasledovali uresničevanje javnega interesa v kulturi. V Asociaciji smo se odzvali na nekatera nerazumna in škodljiva določila razpisov in hkrati pozivamo ministrstvo, da čim prej razpiše nov razpis.

Preberite več