Kratko o dokumentu: Nacionalni program za kulturo (NPK) je osrednji strateški državni dokument s področja kulture. V dokumentu je zabeležen razvoj kulture v prihajajočem obdobju. Po trenutno veljavni zakonodaji dokument uokviri razvoj kulture za nadaljnjih osem let (pred tem je bilo obdobje štirih let). NPK sicer nima predvidene strukture in tako so v preteklosti nastajali po obsegu precej različni predlogi, prav tako so se razlikovali strukturno, a načeloma naj bi bil razvoj kulture razdeljen po področjih, delitve so tudi po obliki organizacije oziroma umeščenosti posameznega subjekta v javni interes za kulturo, predvideni so lahko tudi horizontalni ukrepi, itn.. Dokument se potrjuje v Državnem zboru.

Trenutno veljavni dokument: Ker se je zadnji Nacionalni program za kulturo za obdobje 2014-2017 iztekel, hkrati pa ni bil sprejet nov dokument, trenutno ni veljavnega nacionalnega programa za kulturo.

Zgodovina Nacionalnega programa za kulturo in dejavnosti Asociacije:

• Nacionalni program za kulturo 2018 – 2025 (2017/2018 – predlog ni bil sprejet) ODZIV ASOCIACIJE
• Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (2013)
  – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2016 (2017)
  – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2015 (2016) ODZIV ASOCIACIJE
  – Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa za kulturo v letu 2014 (2015)
• Resolucija o spremembah in dopolnitvah Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2010)
• Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011 (2007/2008)
• Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007 (2003/2004)

Ime: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021
Predlagatelj: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Predlog poslan v obravnavo: 12. oktober 2017
Povezava na predlog

Ključna določila strategije s strani predlagatelja

Predlagatelj strategije je ob njeni predstavitvi navedel, da si bo strategija prizadevala pospešiti razvoj turizma do leta 2021, tako da bo dosegla do 4 milijarde evrov prilivov z naslova potovanj, okoli 5 milijonov obiskovalcev, 16-18 milijonov nočitev in do 3,4 dni trajajoče bivanje.

Strategija opredeljuje 6 ključnih razvojnih politik:
–    nova organiziranost: makro destinacije in turistični produkti,
–    institucionalni in pravni okvir,
–    namestitve, turistična infrastruktura in naložbe,
–    kadri v turizmu,
–    prostor, naravni in kulturni viri,
–    mala in srednje velika podjetja (MSP).

Odziv Asociacije

Asociacija je nekatere ključne točke o vključevanju nevladnega sektorja na področju kulture v turizem oziroma kulturni turizem poslala na naslove nekaterih odločevalcev, kot so ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v državni zbor. Stališča Asociacije glede obravnavane teme so dostopna na spletni strani Asociacije.

Ključna stališča Asociacija so sledeča:
–    Ker trenutno nimamo ustreznih podatkov, je nujno opraviti analizo vpliva NVO v kulturi na turizem.
–    Potrebno je zagotoviti financiranja festivalov kot logične nadgradnje programov NVO v kulturi, namesto vlaganja v pospeševanje festivalizacije kulturne ponudbe.
–    Posvetiti se je potrebno tematiki mreži rezidenc.

Poleg navedenega so bila na javni razpravi izpostavljena tudi naslednja stališča:

–    Pravila za dodeljevanje sredstev za kulturni turizem morajo biti fleksibilnejša (npr. omejitve, da so prireditve lahko samo na javnih površinah, da ne smejo potekati v zimskem času …).
–    Kriteriji za dodeljevanje sredstev za kulturni turizem ne smejo biti samo ekonomski (število nočitev, število tujih gostov …), temveč kvalitativni in vezani tudi na (nišno) vsebino.
–    Spodbujanje kulturnega turizma naj bo usmerjeno v nadgradnjo obstoječih vsebin in ne v produkcijo novih, ki bi bile zanimive za turistično populacijo. Spodbujanje kulturnega turizma ne sme rezultirati v turistifikaciji umetnosti.
–    Odpraviti je potrebno administrativne ovire pri sodelovanju lokalnih skupnosti, občin in regij.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Predlogi Asociacije večinoma niso bili upoštevani oziroma bi na posameznih mestih lahko govorili o posredni vključenosti nekaterih predlogov, kot je na primer večja vključenost kulturnega turizma, kar je bila tudi zahteva potrjena na Odboru za kulturo v Državnem zboru.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Maj 2017: V luči skupne razprave odborov za kulturo in gospodarstvo državnega zbora o prihajajoči strategiji razvoja turizma, smo preučili stališča glede kulturnega turizma s perspektive nevladnih organizacij, še posebej festivalov.
19. maj 2017: Potekala je skupna seja odborov za kulturo in gospodarstvo na temo kulturnega turizma. V imenu Asociacija je stališča predstavila predsednica Asociacije Jadranka Plut. Odbor za kulturo je sprejel stališče, da mora predlagatelj v strategijo vključiti tudi kulturni turizem.
25. maj 2017: Na spletni strani Asociacije je bil objavljen povzetek nastopa Asociacije na skupni seji odborov za kulturo in gospodarstvo.
24. avgust 2017: Asociacija je skupaj s partnerji organizirala posvet na temo kulturnega turizma, ki je potekal v Stari mestni elektrarni.
September 2017: S širšimi člani mreže smo se posvetovali na različne teme glede kulturnega turizma: sporen razpis za razvoj integralnih turističnih produktov, ki ne zajemajo NVO, se skupaj z njimi udeležili posveta o trajnostnem turizmu v mestu (Biotop, 21. september 2017) ter se posvetovali glede strategije trajnostne rasti turizma, operativnega načrta za turizem in umanjkanje trajnostnih vidikov kulturnega turizma ter vloge NVO v njih. Na podlagi tega smo skušali vzpostaviti zagovorniško strategijo glede tega vprašanja in med drugim dosegli umestitev poglavja kulturnega turizma v NPK.
21. september 2017: Na spletni strani Asociacije je objavljeno poročilo iz posveta o kulturnem turizmu, ki ga je soorganizirala Asociacija v Stari mestni elektrarni.

Kratko o strategiji: Strategija popisuje obstoječe stanje v slovenskem turizmu, hkrati pa predvsem določa bodoče prioritete.
Trenutno veljavna strategija: Besedilo trenutno veljavne strategije je dostopno na tej povezavi.

Zgodovina sprememb strategije in dejavnosti Asociacije:
• Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021 (2017), ODZIV ASOCIACIJE
• Strategija razvoja slovenskega turizma 2012 – 2016 (2012)
• Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007 – 2011 (2006)

Ime: Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2016 – 2019
Predlagatelj: Mestna občina Ljubljana
Predlog poslan v obravnavo: 21. december 2015
Povezava na predlog

Ključni predlogi strategije

Gre za strateški dokument, ki celostno ureja področje kulture v Mestni občini Ljubljana. Ključni poudarki so predvsem v nekaterih infrastrukturnih projektih, kot je prenova Cukrarne, Švicarije in drugih infrastrukturnih projektov. Fokus strategije sta tudi pridobitev naslova Evropska prestolnica kulture leta 2025 in osvojeni Unescov naslov mesto literature. Strategija celostno obravnava vsa področja kulturno umetniškega udejstvovanja in podaja vizijo razvoja do 2019.

Odziv Asociacije

Asociacija se je na različnih točkah odzvala na predlagani osnutek strategije, vsebinsko pa je stremela k naslednjim spremembam:

– Predlagali smo, da se jasneje postavi ločnico med ljubiteljskimi in profesionalnimi nevladnimi organizacijami. Na določenih mestih, kjer ta ločnica ni bila jasna, smo tako predlagali popravke, prav tako smo predlagali, da se ustvari novo samostojno poglavje o profesionalnih nevladnih organizacijah.
– Na različnih točkah smo predlagali vključevanje nevladnega sektorja (npr. pri vzpostavljanju učinkovitega informiranja o kulturni ponudbi)
– Predlagali smo nekatera dopolnila, ki se nanašajo na nadaljnji dialog MOL z nevladnimi organizacijami.
– Predlagali smo konkretizacijo nekaterih predvidenih ukrepov (npr. natančno določanje večanja deleža proračuna, namenjenega profesionalnim nevladnim organizacijam).
– Predlagali smo zvišanje sredstev, ki bodo namenjena za sofinanciranje programov in projektov, ki so financirani iz EU.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Ključni dosežek je bil, da je bila v strategijo vključena dikcija profesionalnih nevladnih organizacij, prav tako, da je bil razvoj profesionalnih nevladnih organizacij obdelan v samostojnem poglavju. Na nekaterih mestih so bile dodatno vključene nevladne organizacije (npr. pri obveščanju o kulturni ponudbi za vzgojno izobraževalne ustanove).

Kronologija zagovorniških dejavnosti

8. december 2015: Predstavniki Asociacije so na dialoški skupini MOL za nevladni sektor in samozaposlene v kulturi razpravljali o strategiji razvoja kulture v MOL 2016 – 2019.
29. december 2015: Na spletni strani Asociacije je bil objavljen poziv k sodelovanju v pripravi skupnega odziva nevladnega sektorja na temo lokalnega programa za kulturo Mestne občine Ljubljana.
27. januar 2016: Predstavniki Asociacije so se udeležili javne tribune o strategiji za kulturo MOL. Asociacija si je cel čas javne razprave o strategiji prizadevala za boljšo sistemsko umeščenost profesionalnih NVO in za umestitev NVO kot samostojnega subjekta v strategiji.
11. januar 2016: Na drugi seji dialoške skupine MOL so člani Asociacije zagovarjali stališča Asociacije glede potrebnih sprememb strategije razvoja kulture MOL 2016 – 2019.
20. april 2016: Na četrti seji dialoške skupine MOL so se člani Asociacije ponovno vključevali v razpravo o strategiji razvoja kulture MOL.

Kratko o strategiji: V strategiji je predviden dolgoročni razvoj kulture na področju Mestne občine Ljubljana. V strategiji so zabeleženi vsi ključni projekti, ki naj bi se zgodili v posameznem obdobju, prav tako je opredeljen razvoj posameznih področji, na primer profesionalne nevladne kulture, ljubiteljske kulture, umetniških področji, itn.

Trenutno veljavna strategija: Besedilo trenutno veljavne strategije je dostopno na tej povezavi.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
• Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2016 – 2019 (2015) ODZIV ASOCIACIJE
• Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2012 – 2015
• Strategija razvoja kulture v mestni občini Ljubljana 2008 – 2011

Ime: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2S)
Predlagatelj: Ministrstvo za finance
Predlog poslan v obravnavo: 21. julij 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

–    Spremembe sistema obdavčitve dohodkov iz delovnega razmerja oseb, napotenih na delo izven države.
–    Spreminjanje ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, kjer se sicer znižuje normirane odhodke, a hkrati priznava normirancem tudi različne davčne olajšave.
–    Povračilo stroškov v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino.
–    Sprememba glede obdavčevanja nastopajočih izvajalcev in športnikov nerezidentov.
–    Sprememba dodatne splošne davčne olajšave, ki se po novem izvaja po lestvici.
–    Spremembe glede brezplačne davčne pomoči.

Odziv Asociacije

Komentarje na poslani predlog zakona je Asociacija poslala 11. avgusta 2017 in so dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
–    Asociacija podpira spremembe ZDoh-2, ki bo glede na finančno sliko samozaposlenih v kulturi za veliko večino predstavljajo manjšo davčno obremenitev. Spremembe so skladne z večletnim prizadevanjem Asociacije po spremembi normiranstva.
–    Asociacija je podala predloge spremembe 4. člena, ki naslavlja vprašanje obdavčenja nerezidentov, kjer za tuje umetniške izvajalce predlagamo enako davčno breme kot za rezidente, s čimer poskušamo administrativno razbremeniti NVO v kulturi.
–    Opozorili smo na težavo 6. člena, kjer kličemo k izvzetju neprofitnih NVO iz sistema povezanih oseb zaradi specifičnega razvoja NVO v kulturi, kjer se sistem samozaposlenih in NVO pravno gledano pogosto prepletajo.
–    Opozorili smo na spremembe, ki se nanašajo na prihodkovni pogoj za vstop v sistem normiranstva. S predlogom se spreminjajo pogoji za vstopanje v sistem normiranstva na način, da se med prihodke samozaposlene osebe lahko vštevajo tudi prihodki povezanih oseb. Narava kulturno umetniškega dela je takšna, da se posamezniki nujno združujejo v kulturno umetniška društva ali ustanavljajo neprofitne zavode, ki pa zavoljo davčnih in računovodskih standardov težko predstavljajo pravno osebo, ki bi omogočala malverzacije, ki jih sicer obravnava pripadajoči člen. Zato predlagamo uvajanje izjeme iz določila na način, da se pri ugotavljanju pogoja za vstop v sistem normiranstva med povezanimi osebami ne šteje nevladnih neprofitnih organizacij.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Predlog sprememb zakona se je v zakonodajnem procesu spremenil in v obliki, ki je šla v glasovanje v Državnem zboru se je dejansko glede normiranstva obdržal sistem kot je bil do tedaj. V ostalih točkah, ki jih je predlagala Asociacija, zavoljo izpostavljene spremembe, do ključnih novitet v členih ni prišlo. Smo pa v toku postopka ministrstvo za kulturo pozvali naj podpre pozitivne spremembe pri normirancih, kar so tudi obljubili.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Januar 2017: Zaradi informacij, da se bo za samozaposlene v kulturi ukinilo obračunavanje normiranih stroškov, smo preučili zakonodajo in pripravili interni dokument z možnimi rešitvami za nastalo situacijo ter projekcije, kaj pomeni obračunavanje normiranih in dejanskih stroškov za samozaposlene v kulturi.
18. julij 2017: Na ministrstvo za finance smo poslali povpraševanje, kdaj bo predlog zakona poslan v javno obravnavo, in sicer zato, da smo lahko organizirali posvetovanje med člani mreže.
4. avgust 2017: O spremembah zakona smo se korespondenčno posvetovali s člani mreže. Na podlagi posvetovanja smo pripravili konkretne komentarje zakona.
11. avgust 2017: Asociacije je v sklopu javne razprave na ministrstvo za finance poslala komentarje na predlog Zakona o dohodnini.
11. avgusta 2017: Na ministrstvo za kulturo smo na njihovo prošnjo poslali argumentacijo zakona o dohodnini, da bi uskladili skupno stališče glede njegove podpore.
17. avgust 2017: Na spletni strani smo objavili novico o komentarjih Asociacije na predlog Zakona o dohodnini.
18. avgust 2017: Poslali smo dopis članom glede napovedanih sprememb Zakona o dohodnini in o odzivu Asociacije.

Kratko o zakonu: Z zakonom se ureja sistem obveznosti plačevanja dohodnine, ki je davek od dohodkov fizičnih oseb. V ZDoh-2 je urejen t.i. sistem normiranstva za samozaposlene oz. samozaposlene v kulturi, oziroma kako se dohodnina obračunava v primeru vodenja računovodstva.

Trenutno veljavni zakon: Besedilo trenutno veljavnega zakona je dostopno na tej povezavi. Zakon je bil prvič sprejet leta 2006 in bil od takrat večkrat noveliran ter doživel številne korekcije.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
•    ZDoh-2S (2017) ODZIV ASOCIACIJE
•    ZDoh-2R (2016)
•    ZDoh-2P (2015)
•    ZDoh-2O (2015)
•    ZDoh-2N (2014)
•    Odločbo o razveljavitvi dela besedila tretjega odstavka 90. člena, 9. točke 95. člena in šestega odstavka 98. člena Zakona o dohodnini (2014)
•    ZDoh-2M (2013)
•    ZDoh-2L (2012)
•    ZDoh-2K (2012)
•    Zakon za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (2012)
•    ZDoh-2J (2012)
•    ZDoh-2I (2012)
•    Odločbo o ugotovitvi, da so bili prvi do tretji odstavek 154. člena Zakona o dohodnini v neskladju z Ustavo (2012)
•    ZDoh-2-UPB7 (2011)
•    Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka – ZUKD-1 (2011),
•    ZDoh-2H (2010)
•    ZDoh-2-UPB6 (2010)
•    ZDoh-2G (2010),
•    ZDoh-2-UPB5 (2010)
•    ZDoh-2F (2010)
•    ZDoh-2E (2010)
•    ZDoh-2D (2009)
•    ZDoh-2C (2008)
•    ZDoh-2B (2008)
•    ZDoh-2A (2008)
•    Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (2006)

Ime: Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo:  1. september 2016
Povezava na predlog

Ključne spremembe pravilnika s strani predlagatelja

Ministrstvo navaja dve glavni spremembi pravilnika:

1.    Besedila razpisov in pozivov se ne bodo več v celoti objavljala v Uradnem listu RS, kot je bilo to doslej, ampak se v Uradnem listu RS objavi zgolj obvestilo o tem, da je besedilo javnega razpisa objavljeno na spletni strani Ministrstva za kulturo.
2.    Pred izdajo odločbe ni več predvideno obveščanje prijaviteljev o predlagani oceni in mnenju strokovne komisije. Ministrstvo navaja, da naj bi se postopek izkazal za neučinkovitega in odvečnega.

Odziv Asociacije

Komentarji na predlog pravilnika, ki jih je Asociacija poslala septembra 2016, so v celoti dostopni na tej povezavi.

Asociacija se je odzvala predvsem na predvidene spremembe pravilnika, ki zadevajo ukinitev predhodnega obveščanja prijaviteljev o predlagani oceni in mnenju strokovne komisije. Tovrstna praksa je namreč predstavljala pozitiven primer izvajanja javnih pozivov in razpisov. Predhodna ocena je namreč prijavitelje pravočasno seznanila z oceno strokovne komisije, na kar so bile možne pritožbe, s tem pa se je uravnavalo tudi število tožb na upravnem sodišču, ki je po spremembi edini možni organ za pritožbo na rezultat razpisa.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Predlogi Asociacije kljub argumentom, ogorčenja javnosti in sklicevanju na reference s strani MK niso bili sprejeti.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

9. september 2016: Asociacija je sklicala posvet za zainteresirane člane, kjer smo premislili celoten postopek razpisov in razpravljali o možnih alternativnih rešitvah.
15. september 2016: Opravili smo korespondenčni posvet članov Asociacije ter jih seznanili s problematiko.
16. september 2016: V sklopu javne razprave je Asociacija na ministrstvo poslala predloge in komentarje za spremembo pravilnika.
20. september 2016: Na spletni strani je Asociacija objavila novico o odzivu na pravilnik in zraven dodala na ministrstvo poslane komentarje.
29. september 2016: Asociacija je iz ministrstva za kulturo prejela odgovore na komentarje.

Kratko o pravilniku: Pravilnik ureja postopek izbire kulturnih programov in projektov, ki se financirajo na podlagi javnega poziva ali javnega razpisa, postopek sklepanja pogodb in način nadzorovanja izvajanja pogodb.

Trenutno veljavni pravilnik: Besedilo trenutno veljavnega pravilnika je dostopno na tej povezavi. Zadnja sprememba pravilnika je bila potrjena konec leta 2016.

Zgodovina sprememb pravilnika in dejavnosti Asociacije:
•    Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2016) ODZIV ASOCIACIJE
•    Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (2010)

Ime: Odločba o ugotovitvi, da sta prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in del drugega odstavka 7. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči v neskladju z Ustavo ter o ugotovitvi, da peti odstavek 10. člena in 4. točka prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev nista v neskladju z Ustavo
Organ: Ustavno sodišče Republike Slovenije
Sprejetje sodbe: 7. julij 2016
Povezava na odločbo

Ključne določila odločbe

Ustavno sodišče je odločilo:
–    Prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 14/13, 99/13, 57/15 in 90/15) je v neskladju z Ustavo.
–    Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
–    Do odprave ugotovljene protiustavnosti lahko vlagatelji v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev dokazujejo, da ne dosegajo višine mesečnega dohodka, določene v prvem odstavku 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Odziv Asociacije

Asociacija se je s sodbo strinjala, saj je Ustavno sodišče RS na posredni predlog Asociacije in Novičnika za samozaposlene v kulturi,  preko Varuha človekovih pravic, spoznalo 14. člen ZUPJS za neskladnega z ustavo.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Asociacija si je skupaj z Novičnikom za samozaposlene v kulturi prizadevala za odpravo t.i. fiktivnega prihodka, ki je posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost (tudi samozaposlenim v kulturi), v primeru, da v koledarskem letu niso zaslužili vsaj minimalne plače, pri preračunavanju višine socialnih transferjev upošteval, kot da so zaslužili minimalno plačo. To je pomenilo, da so bili posamezniki z nizkim prihodkom oškodovani, saj jih je center za socialno delo uvrstil v višji dohodkovni razred, kljub temu, da tega dohodka sploh niso prejeli. To dejstvo je velik problem predstavljalo tudi za samozaposlene v kulturi, katerih prihodki so bili po statistikah pogosto nižji od minimalne plače. S tem so samozaposleni, na primer, prejemali nižje otroške dodatke, plačevali več za vrtec in bili oškodovani pri nekaterih drugih socialnih transferjih.
Asociacija se je zato skupaj z Novičnikom za samozaposlene v kulturi obrnila  na Varuha človekovih pravic, ki je vložil tožbo na ustavno sodišče, to pa je sporni člen dejansko spoznalo za neskladnega z ustavo.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Januar 2015: Na pobudo članov Asociacije smo pričeli razvijati strategijo, kako odpraviti problematiko fiktivnih prihodkov za samozaposlene v kulturi.
Februar 2015: Obravnava problematike na upravnem odboru Asociacije.
Marec 2015: Sestanek z ožjo skupino zainteresiranih deležnikov glede odpravljanja fiktivnih prihodkov.
Maj 2015: Dogovarjanje z Varuhom človekovih pravic glede možnosti vložitve presoje skladnosti z ustavo 14. člena ZUPJS, ki dovoljuje pripisovanje fiktivnih prihodkov.
20. maj 2015: Varuh človekovih pravic vloži tožbo na Ustavnem sodišču RS, kjer je ena od točk presoje ustavnosti tudi problematika fiktivnih prihodkov. Povezava na tožbo.
Februar 2016: Komunikacija z novinarji glede problematike fiktivnih prihodkov.
7. julij 2016: Razglašena je sodba ustavnega sodišča, kjer je 14. člen ZUPJS spoznan za neustavnega.
4. avgust 2016: Skupna novinarska konferenca Asociacije, Novičnika za samozaposlene v kulturi in Varuha človekovih pravic glede uspeha pri odpravljanju 14. člena ZUPJS, ki je bil na Ustavnem sodišču RS spoznan za neskladnega z ustavo.