Zagovorništvo – Stran 43

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti

Kratko o zakonu: Gre za mehanizem tako imenovanih izjemnih pokojnin, ki so vrhunskim ustvarjalcem, znanstvenikom in športnikom omogočali bolj varno starost, ki smo ga v Sloveniji poznali vrsto let. Pred slabim desetletjem se je izjemne pokojnine prenehalo podeljevati in potem ko so pred enim letom izjemen pokojnine spet pričeli dobivati športniki, je sedaj v parlamentarni proceduri še predlog, da bi slednje ponovno lahko pripadle tudi kulturnikom in znanstvenikom.

Trenutno veljavni zakon: Samostojno in celovito je bilo vprašanje izjemnih pokojnin v Republiki Sloveniji prvič urejeno že leta 1974 z Zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/74 – v nadaljevanju ZIPO). ZIPO je bil v letu 1990 spremenjen in dopolnjen, prečiščeno besedilo pa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 14/90.

V začetku leta 2011 je bil v obravnavo na Vlado RS posredovan predlog novega Zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa ter predlog uredbe, ki podrobneje ureja postopek in merila za izjemno podelitev rente, vendar pa je bil predlog 17. 3. 2011 umaknjen iz vladne obravnave.

V letu 2017 je bil sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki je področje izjemnih pokojnin uredil le na področju športa, še vedno pa ostaja neurejeno področje priznavanja in odmerjanja dodatka za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Od decembra 2018 pa je v medresorskem usklajevanju predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti (nesprejeti predlog iz leta 2018) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (2017) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
• Zakon o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa (nesprejeti predlog iz leta 2011)
• Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (1974, popravljen 1990)

Pravilnik o strokovnih komisijah

Ime: Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 77/18)

Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo

Predlog poslan v obravnavo: oktober 2018

Predlog pravilnik sprejet: november 2018

Povezava na pravilnik.

Ključne spremembe pravilnika s strani predlagatelja:

Pravilnik na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje stalnih ter začasnih strokovnih komisij za posamezna področja oziroma vidike kulture.

Med novostmi so predvsem povečanje števila članov posamezne komisije na 5 do 7 članov in opredelitve, da se pri sestavi komisije »zasledujejo uravnotežena strokovnost, zastopanost obeh spolov in enakomerna pokritost ozemlja Republike Slovenije«. Pomemben napredek je narejen tudi na področju večje avtonomnosti vsake posamezne komisije, kot pozitiven premik pa razumemo tudi določila, ki zmanjšujejo korupcijska tveganja.

Odziv Asociacije

Komentarji na predlog pravilnika, ki jih je Asociacija poslala novembra 2018, so v celoti dostopni na tej povezavi.

Asociacija je v odzivu podala več predlogov za izboljšave pravilnika:

ukinitev posebne komisije, ki odloča o vpisu posameznika v razvid samozaposlenih in o pravici do plačila prispevkov,
uvedbo komisije za »urejanje področja razvoja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi« in komisije za »podporne programe za področje kulture«,
bolj natančno opredelitev, kdo je strokovnjak s področja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi
v komisije, ki odločajo o vlogah javnih zavodov, naj bo vključen tudi vsaj en strokovnjak z ustreznim znanjem delovanja na področju nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

V Asociaciji se zavzemamo tudi za javno objavo zapisnikov posameznih strokovnih komisij in da se v Pravilniku določi tudi minimalni honorar za njihove člane.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:

Ministrstvo za kulturo ni želelo upoštevati predlogov Asociacije za izboljšanje besedila pravilnika.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Oktober 2018: Korespondenčni posvet članov Asociacije, na podlagi odzivov članov UO in drugih zainteresiranih članov je bila opravljena analiza pravilnika.
November 2018: O ustreznosti predlogov se je Asociacija posvetovala s CNVOS.
22. november 2018: V sklopu javne razprave je Asociacija na ministrstvo poslala predloge in komentarje za spremembo pravilnika.
04. december 2018: Na spletni strani je Asociacija objavila novico o odzivu na pravilnik in zraven dodala na ministrstvo poslane komentarje.
13. december 2018: Asociacija na sestanku z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom opozori tudi na predloge za izboljšave pravilnika o strokovnih komisijah.

Dobre prakse NVO v kulturi: GT22

Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22

Nevladne organizacije v kulturi zaradi prekarne narave dela vse več upov polagajo v združevanje resursov, predvsem pri upravljanju prostorov. Iz teh procesov v številnih krajih nastajajo samonikli kulturni centri, kjer nevladni ustvarjalci in ustvarjalke prečijo vsiljene ostre meje posameznih polj umetnosti in skozi svoje delo izumljajo nove strategije skupnostnega upravljanja.

Tovrstni primer je v zadnjih letih tudi mariborski GT22, kulturni center, ki je zrasel v središču mesta in ki ga s svojo vsebino napolnjujejo uprizoritveni, intermedijski, filmski, vizualni in številni drugi ustvarjalci.
Preberite več

Kulturna premišljevanja: Pia Brezavšček

V zadnjih letih je predvsem za neodvisne ustvarjalke in ustvarjalce vse težji dostop do kritik v medijih postal izjemno velik problem. Ministrstvo nanje še vedno veže kriterije za sredstva, hkrati pa tudi kritiki od svojega dela ob pomanjkanju prostora zanje le stežka živijo.

Nedavno se je o tem odvijala razprava na odboru za kulturo v državnem zboru, zato smo k pisanju tokratne kolumne povabili Pio Brezavšček, samozaposleno kritičarko, predsednico Društva za sodobni ples in sourednico nove kritiške platforme Neodvisni ter revije Maska.

Preberite več

Nevladni sektor v luči mandata novega ministra

Na odboru za kulturo je bil potrjen kandidat za novega ministra za kulturo Zoran Poznič, ki bo po vsej verjetnosti vodil kulturni resor. Bodočega ministra do sedaj poznamo predvsem po njegovem ustvarjanju in vodenju Delavskega doma Trbovlje, njegovo politično uspešnost pa lahko pričnemo presojati šele s predstavitvijo v Državnem zboru.

Predstavitev kandidata pred matičnim delovnim telesom seveda na dopušča široke razprave, a ob skorajšnjem imenovanju novega ministra je vseeno potrebno spomniti tudi na zelo pereče vprašanje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

Preberite več

Vzpostavitev delovne skupine za NVO v kulturi

Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) je na podlagi poziva Ministrstva za kulturo izpeljal postopek izbora petih predstavnikov nevladnih organizacij v Delovno skupino za trajni dialog z nevladnimi organizacijami v kulturi, in sicer za obdobje mandata ministra za kulturo.

V delovno skupino je bil na predlog Asociacije imenovan Tomaž Zaniuk, ki je v dialoških skupinah za NVO deloval tudi v preteklosti. Glede na tokratno, že z sklicem opredeljeno nalogo delovnih skupin, da bodo osredotočene tudi na izvrševanje koalicijske pogodbe, pričakujemo, da bodo skupine tokrat lahko delovale bolj osredotočeno in da bodo njihovi predlogi in sklepi tudi upoštevani.

Preberite več

Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja

V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem čedalje bolj izključena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja preživetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepuščena golemu naključju občasnega financiranja.

Ker se na temo mobilnosti postavlja kopica vprašanj, organiziramo Nomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška in Asociacija kot vsebinski partner posvet s podnaslovom: Kako ustvariti in povezati rezidence na področju sodobnega ples v JV Evropi? Posvet bo potekal v petek, 8. marca 2019 od 11:00 do 13:00 v Kinu Šiška (Komuna).

Preberite več

Sistemsko financiranje vsebinskih mrež NVO

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) področnim ministrstvom nalaga obveznost, da zagotovijo javne razpise in financiranje projektov ter programov vsebinskih mrež, kot subjektov podpornega okolja, namenjenim spodbujanju razvoja nevladnih organizacij. Vsebinske podporne mreže nevladnih organizacij, katerih temeljna dejavnost predstavlja podporo posameznim NVO oz. NVO sektorju, so bile do ZNOrg sofinacirane iz sredstev Ministrstva za javno upravo.

Društvo Asociacija je kot vsebinska mreža nevladnih organizacij s področja kulture dopis z vprašanjem, kdaj bo znano, v kakšni razpisni obliki in s kakšnimi proračunskimi sredstvi bo v letu 2019 poskrbljeno za sistemsko financiranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij, naslovilo na Ministrstvo za kulturo.

Preberite več

Analiza potrjuje nedomišljenost razpisov

Društvo Asociacija je na tradicionalni novinarski konferenci pred 8. februarjem in Prešernovim dnevom predstavilo komentar aktualnega političnega dogajanja na področju neodvisne umetnosti ter kulture in Analizo enoletnih projektnih razpisov ministrstva za kulturo v obdobju 2009 – 2019. Na novinarski konferenci je na dejstvo, da je stanje na ministrstvo za kulturo zaskrbljujoče in da to vpliva na celotno umetniško produkcijo, opozorila predsednica društva Inga Remeta, analizo pa je predstavil strokovni sodelavec Asociacije Tomaž Zaniuk.

Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, je spregovorila o pričakovanjih ob tokratnem rebalansu proračuna države in povečanju sredstev za kulturo v višini 30 milijonov evrov. Poudarila je, da je nujno, da bodo povečanja sredstev deležni tudi samozaposleni in nevladne organizacije v kulturi. Glavni zaključek Analize enoletnih projektnih razpisov Ministrstva za kulturo pa je, da je obstoječi kulturni model nedomišljen, saj so tako med posameznimi razpisnimi leti kot med posameznimi področji umetnosti razlike zelo velike.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Inga Remeta

Z rebalansom državnega proračuna za leto 2019 so se povečala tudi sredstva za umetnost in kulturo, toda z začasnim vodstvom ministrstva za kulturo ostaja nejasno, kdaj ter kako bodo do njih sploh lahko dostopali ustvarjalci in producenti. Težava je, da se zdi, da je ministrstvo za kulturo že nekaj let v fazi začasnega vodenja, zato je nujno, da se glede te začasnosti naposled doseže preboj.

Ob tokratnem 8. februarju in slovenskem kulturnem prazniku smo k pisanju kolumne povabili predsednico društva Asociacija Ingo Remeta.

Preberite več