Zagovorništvo – Stran 4

Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont

Sklepni dogodek projekta O.PEN / predstavitev raziskave in pogovor

Društvo Asociacija v sodelovanju z SCCA vabi dogodek, na katerem bomo ob koncu leta, pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami ter ob zaključku projekta OPE.N razpravljali o preteklosti, stanju ter prihodnosti neodvisnih prostorov v Sloveniji in širši regiji.

12. 12. 2025 ob 13.00 v projektni sobi SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V prvem delu bo doc. dr. Karolina Babič predstavila izsledke mednarodne raziskave o stanju neodvisnih prostorov v treh balkanskih državah, ki je nastala v okviru projekta OPE.N. Raziskava ponuja celovit vpogled v razmere, s katerimi se soočajo organizacije in kolektivi, ki delujejo izven institucionalnih modelov – od prostorskih politik, možnosti dolgoročnega najema, postopkov sklepanja pogodb, do sistemskih ovir, pomanjkljive infrastrukture in različnih lokalnih rešitev.

V drugem delu bomo s predstavniki domače neodvisne scene, akterji iz regijskih iniciativ za prostore ter odločevalci odprli pogovor o stanju pri nas, se navdihnili s primeri dobrih in poiskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:
– kako uspešno smo po letu 2020 objavljeni Analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je pripravila Asociacija, naslovili v njej identificirane potrebe,
– kako lahko politično in institucionalno zagotovimo, da so neodvisni kulturni prostori prepoznani kot del javne kulturne infrastrukture z minimalnimi standardi za pravno, infrastrukturno in finančno varnost,
– kje nastajajo praznine v podpornih politikah,
– katere dobre prakse že obstajajo in kam bi se lahko razvile,
– kateri ukrepi in strategije so potrebni, da rešitve mislimo, da začasne rešitve in dobre prakse postanejo del trajnih, sistemskih politik za neodvisne kulturne prostore.

Preberite več

Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več

Razpis za programske vsebine medijev: neprofitni mediji brez izdatneje osmišljene podpore

V Asociaciji smo se odzvali na Redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 (JPR-MV-2026). Objavo rednega letnega razpisa smo pri tem vzeli za priložnost, da bi preiskali, kako in ali se spremembe medijske zakonodaje izrazijo v okrepljenem položaju neprofitnih medijev. Ti so mdr. namreč ključni za zagotavljanje domačega medijskega pluralizma, dvig medijske pismenosti, predstavljajo kalilnice novinarskega kadra, platforme za refleksijo domače ustvarjalnosti ter zagotavljajo, da se v javnih razprava slišijo tudi pogosto premalo reprezentirani glasovi skupnosti.

V odzivu smo se tako osredotočili na višino sredstev, namenjenih programskim vsebinam medijev, njihovo porazdelitev ter predvsem na vprašanje, ali razpis v zadostni meri razume in spodbuja razvoj neprofitne medijske produkcije.

Celotno besedilo odziva

Preberite več

Kultura v državnem proračunu: zev med ambicijami in zaostanki

V Asociaciji smo v času sprejemanja pod drobnogled vzeli predloga državnih proračunov za kulturo za leti 2026 in 2027 ter odločevalcem posredovali komentar, v katerem smo izpostavili, kako bi se po našem mnenju morale uveljaviti spremembe, da bi proračun ustrezno naslovil razvojne potrebe (neodvisne) kulture. Nominalno višino sredstev, ki jih bo proračunu Ministrstva za kulturo namenila država, pozdravljamo, saj gre za dvig. V letu 2026 naj bi tako znašal 282,2 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 300 milijonov evrov. Pri tem ocenjujemo, da je bila v mandatu te vlade navkljub nekaterim pozitivnim premikom do določene mere zamujena priložnost za še odločnejše strateško reorientiranje politik na področju umetnosti, kulture in medijev.

Sama višina sredstev pri tem ni edini kriterij vrednotenja proračuna za kulturo. Ključen je namreč tudi delež kulture znotraj celotnih izdatkov države, saj prav ta omogoča objektivnejši vpogled v dejanske državne prioritete. Ta delež po skoraj desetletju upadanja še vedno stagnira, kar poraja vprašanje, ali lahko predvidena sredstva sploh zadostijo potrebam sektorja, sploh v luči številnih zakonodajnih sprememb, kot so plačna reforma, prenova ZUJIK in prenova ureditve samostojnih delavcev v kulturi, ki uvajajo nujne dodatne sistemske obveznosti.

Preberite več

Servis: Karierna dinamika in obveznosti samostojnih delavk in delavcev v kulturi

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovane karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. Mehanizem karierne dinamike predpostavlja, da bodo samostojnemu delavcu v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ti prispevki plačani od višje osnove, v kolikor bo v sektorju dejaven dlje časa.

Drugače povedano: na podlagi dobe delovanja v sektorju, se bo posameznika ali posameznico razvrstilo v razred karierne dinamike, v vsakem od treh razredov pa bodo prispevki plačani od drugačnega odstotka osnove. V nadaljevanju predstavljamo sistem karierne dinamike, kot ga predvideva nova zakonodaja, nato pa še specifične obveznosti, ki jih imate samostojni delavci in delavke v kulturi, da se boste v karierno dinamiko vključili.

Preberite več

Asociacija zbira izkušnje samozaposlenih z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je v 82.c členu določil minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi in druge delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture, je bila sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Uredba določa višino urnih postavk ter primerljivost poklicev, njene določbe pa veljajo od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko bo Ministrstvo za kulturo izdalo novo Odredbo, usklajeno s plačami javnih uslužbencev.

ANKETA ZA SAMOZAPOSLENE

V Društvu Asociacija nas zanima, kako se nova ureditev uresničuje v praksi – ali so samozaposleni z njo seznanjeni, kje prihaja do težav in kako se zakonske novosti odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev. Zato smo pripravili anonimno anketo, s katero želimo zbrati konkretne izkušnje s terena.

Preberite več

Vsako delo šteje. Pogovor o dostojnih pokojninah in starosti z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo

_{Foto: spletišče gov.si}

V okviru Asociacijinih izobraževalnih aktivnosti vabimo na pogovor o predlogu pokojninske reforme z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pogovor bo potekal 6. novembra 2025 ob 15.00 v Galeriji DobraVaga (Adamić-Lundrovo nabrežje 5 v Ljubljani) in bo sočasno v živo prenašan na Radiu Študent. Njegov namen je članom in članicam Asociacije, delavkam in delavcem v neodvisni kulturi, drugim nevladnikom in prekarcem, ponuditi možnost, da se temeljito informirate o učinkih reforme za vas in vse državljane ter samozavestneje odločate glede njene uveljavitve.

PRISLUHNI POGOVORU

Kot vsebinska NVO mreža in organizacija, ki zagovarja neodvisno kulturo, smo v Asociaciji do pokojninske reforme zavzeli stališče, sodelovali s predlogi v zakonodajnem postopku. Naša opozorila glede pravičnosti reforme in predlogi, ki bi jo zagotovili, niso bili upoštevani. Zato smo člane in članice pozvali, da glasujejo za razpis referenduma o pokojninski reformi. Referendum je namreč priložnost, da se o reformi informirano in neposredno odločamo.

Preberite več

Asociacija se pridružuje kampanji proti pokojninski reformi

V Društvu Asociacija smo se odločili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati članstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odločitev smo sprejeli na podlagi več razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splošnem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev niti v kulturno-umetniškem sektorju niti širše, in bo na dolgi rok že tako težaven socialni in materialni položaj teh delavcev še poslabšala.

Tekom javne razprave smo se na predlog zakona obširno odzvali, naše pripombe lahko preberete na povezavi. Konstruktivno držo smo izkazali tudi tekom zakonodajnega postopka: ob tem, da smo se udeležili odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo v Državni zbor poslali tudi predloga dveh amandmajev, sprejetje katerih bi po našem mnenju dejansko izboljšalo položaj prekarnih delavcev ob upokojitvi. Predlagali smo dva popravka zakona, in sicer črtanje nove formule za usklajevanje pokojnin ter dopolnitev člena, ki ureja zagotovljeno pokojnino, tj. minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki znaša 40 let. Oba predloga sta temeljila na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, in kažejo, da bodo delavke in delavci v kulturi med tistimi, ki bodo zaradi reforme v slabšem materialnem in socialnem položaju. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podatke, na podlagi katerih smo predlagali dopolnitve zakona, ki v zakonodajnem postopku niso bile upoštevane.

Preberite več

Več umetnosti, več dobrega počutja: kampanja ozaveščanja CARE

Več kot se vključujemo v umetnost in kulturo – tako z ustvarjanjem kot z doživljanjem – bolj smo pomirjeni, uravnoteženi, v stiku s sabo in svetom okoli nas. Umetnost in kultura imata izjemno moč, da nas potegneta iz lastnih misli, usmerita k bistvenemu in nas povežeta med seboj. Zato več umetnosti pomeni več tebe.

Duševne stiske so v porastu po vsej Evropi, trenutno prizadenejo več kot 85 milijonov ljudi. Projekt CARE – Culture for Mental Health ponuja nov, ustvarjalen pristop k njihovemu reševanju in spodbuja družbene spremembe skozi kulturo. Z vključevanjem umetnosti in kulture v strategije za duševno zdravje želi CARE prispevati k boljšemu zdravju in dobremu počutju mladih, zaposlenih in ranljivih skupnosti po vsej Evropi.

Preberite več

Sprejeta dolgo pričakovana sprememba krovnega zakona na področju kulture! (ZUJIK-I)

Državni zbor je v četrtek 25. 9. 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon predstavlja realizacijo dolgoletnih prizadevanj društva Asociacija, da se krovna zakonodaja na področju kulture posodobi. Prenovo zakona smo zato v društvu budno spremljali, tekom javne obravnave in zakonodajnega postopka podali številne komentarje, pripombe in predloge za izboljšave, ter se udeležil tako seje komisije državnega sveta, ki je obravnavala zakon kot tudi odbora za kulturo, ki je zakonu podal soglasje.

Prenovo zakona pozdravljamo, saj ocenjujemo, da zakon vsebuje vrsto rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na kulturno-umetniški sektor. Veseli nas, da je ministrstvo prisluhnilo in upoštevalo številne predloge, ki jih v društvu tradicionalno zagovarjamo. Ob tem pa opozarjamo, da bo v bodoče treba nadgraditi določene institute, ki so naposled našli mesto tudi v zakonodajni materiji, ter odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki v zakonodaji ostajajo.

Preberite več