Zagovorništvo

ZA podvojitev EU proračuna za kulturo

Asociacija se kot članica organizacije Culture Action Europe pridružuje pozivom k podpori predloga Evropskega parlamenta, da se v prihodnjem finančnem obdobju 2021-2027 sredstva za proračun programa Ustvarjalna Evropa, programa EU za kulturni in ustvarjalni sektor, podvojijo iz 1.4 milijarde na 2.8 milijardi evrov.

Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) je nadnacionalni program Evropske unije, ki se že izvaja v obdobju 2014–2020 in je namenjen promociji evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, spodbujanju čezmejnega sodelovanja in povečanju njihovega prispevka k rasti in novim delovnim mestom, podvojitev proračuna pa bi vsekakor pomenila obogatitev kulturne produkcije in krepitev vrednot, ki jih prinaša kultura.

Preberite več

Za umetnost brez cenzure: Pismo podpore Maji Smrekar

V društvu Asociacija, društvu nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi že več mesecev zaskrbljeno spremljamo politično motivirano diskreditacijsko kampanjo, ki se vodi proti eni najvidnejših slovenskih intermedijskih umetnic, Maji Smrekar. V Asociaciji zato Maji Smrekar javno izrekamo podporo in spoštovanje za njeno neomajno držo, ter vabimo k javni podori njenih naporov.

PODPRITE MAJO Z DONACIJO ALI OBJAVO

Umetnica, ki je za svoj opus mednarodno nagrajenega projekta K-9_topologija leta 2017 prejela ugledno nagrado Prix Ars Electronica in leta 2023 nagrado Prešernovega sklada, je postala tarča brutalnega političnega obračuna, uperjenega zoper svobodno umetniško izražanje. V času pred referendumom o izjemnih pokojninah v kulturi je bila namreč deležna zlorabe njene podobe in dela za spodbujanje moralne panike in za namene sovražne politične kampanje, pri čemer je bila brez njenega soglasja uporabljena dekonstekstualizirana fotografija in razširjena po mestih po vsej Sloveniji skupaj z žalitvenim sloganom »Spremeba za ljudi, privilegiji za elito.«

Preberite več

Analiza razpisa za izbor javnih kulturnih programov 2026–2029: Med sistemskim napredkom in vztrajajočimi težavami

Ministrstvo RS za kulturo (MK) je objavilo javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2026-2029 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju JPR-PROG-2026-2029). Razpis je temeljni mehanizem podpiranja neodvisne umetnosti pri nas, zato v prvi vrsti pozdravljamo, da je aktualno ministrstvo upoštevalo nekatere poudarke in pripombe, ki smo jih ministrstvu v društvu poslali skozi čas. Pripombe smo pošiljali v obliki večkratnih analiz mehanizmov podeljevanja sredstev za NVO v kulturi ter odzivov s ciljem izboljšati pogoje delovanja ter olajšati proces ter olajšati proces prijavljanja in izvajanja programov in projektov tako za financerje kot za upravičence.

Žal ugotavljamo, da je navkljub nekaterim smiselnim pridobitvam ter nadgradnjam razpisa, ki jih lahko vrednotimo za pozitiven premik v smeri zagotavljanja ustreznih pogojev za delo in razvoj osrednjih domačih neodvisnih soustvarjalcev javnih kulturnih in umetniških programov ter vsebin, ta na več mestih še naprej izrazito problematičen, neustrezno zamišljen ter mestoma še naprej odraža tradicionalen odnos in zapostavljanje nevladne kulture, kar smo večkrat od objave razpisa že izpostavili in bili zaenkrat neupoštevani.

Preberite več

Medresorsko sodelovanje kulture in zdravja je priložnost za sistemski premik razumevanja pomena kulture

Društvo Asociacija je v luči nedavne objave Javnega razpisa za izbor projektov medresorskega povezovanja kulture in zdravja v letih 2025 in 2026 (JR-KIZ-25-26) pripravilo odziv, s katerim pozdravlja pomemben premik k sistemski podpori povezovalnim praksam med dvema ključnima področjema – kulturo in zdravjem. Pozdravljamo, da Slovenija s tem razpisom stopa v korak s sodobnimi trendi in odgovarja na potrebe družbe, še posebej pa izpostavljamo dejstvo, da razpis prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij in neodvisne kulture, ki že leta razvijajo pionirske in trajnostne prakse na tem področju.

V Asociaciji poudarjamo, da povezovanje kulture in zdravja sodi med najperspektivnejša področja razvoja kulturne politike, kar potrjujejo tudi številni strateški dokumenti ter naraščajoča znanstvena literatura. Ob tem pa je po našem mnenju ključnega pomena, da se breme podpiranja razvoja področja razporedi in da se v financiranje vključijo tudi resorji zdravstva, sociale, izobraževanja in skrbstva.

Preberite več

Poziv Ministrstvu za kulturo: Samozaposleni imajo pravico do kritja prispevkov

V društvu Asociacija smo 7. julija 2025 na Ministrstvo za kulturo naslovili javni poziv, v katerem se odločno odzivamo na sporočilo Ministrstva za kulturo, po katerem so samozaposleni v kulturi z 1. julijem dolžni sami plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Novi prispevek v višini dveh odstotkov mesečnih prihodkov pomeni dodatno finančno breme za skupino ustvarjalk in ustvarjalcev, ki že zdaj pogosto delujejo v negotovih in prekarnih pogojih.

Sporočilo ministrstva, da plačilo prispevka ne bo več zajeto v obstoječem sistemu kritja socialnih prispevkov za samozaposlene, nas je presenetilo in razočaralo. Ravno kritje teh prispevkov je eden redkih ukrepov, s katerimi država blaži negotov socialni in materialni položaj samozaposlenih v kulturi. Gre za priznanje, da njihovo delo, čeprav pogosto nestabilno in slabo plačano, predstavlja izjemen javni interes in pomemben kulturni doprinos.

Preberite več

Asociacija za ohranitev in krepitev programa Ustvarjalna Evropa: Kultura ni le strošek, temveč naložba v prihodnost Evrope

Predsednik društva Asociacija Uroš Veber je v imenu društva podpisal skupno pismo, s katerim več kot 470 evropskih organizacij poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru (2028–2034) ohrani in okrepi program Ustvarjalna Evropa kot samostojen finančni instrument za področje kulture in ustvarjalnosti. Gre za enega ključnih zagovorniških pozivov v tem trenutku, saj številne informacije iz Bruslja nakazujejo možnost zmanjšanja sredstev za edini program EU, namenjen izključno kulturi. Organizacije podpisnice poziva zato zahtevajo ohranitev samostojnega programa in zvišanje njegovega proračuna na vsaj 2 % celotnega proračuna EU.

V okviru iste evropske platforme Culture Action Europe (CAE) je 7. junija 2025 potekala tudi spletna letna skupščina, na kateri je bila v novi upravni odbor izvoljena tudi Mateja Lazar iz naše članske organizacije Motovila. Njena izvolitev predstavlja pomembno priznanje njenemu delu in dodatno utrjuje prisotnost slovenskega kulturnega sektorja v evropskih strukturah odločanja. V društvu Asociacija Mateji iskreno čestitamo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja v skupnih prizadevanjih za bolj vključujočo, ambiciozno in pravično kulturno politiko na ravni EU.

Preberite več

Asociacija s predlogoma dveh amandmajev k pokojninski reformi

V Društvu Asociacija smo v Državni zbor poslali predloga dveh amandmajev k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2O). Prvi amandma predlaga razširitev instituta zagotovljene pokojnine na način, da bi veljal tudi za upokojenke in upokojence, ki so se upokojili s 35 leti pokojninske dobe brez dokupa ali več. To pomeni, da bi bili do najnižje zagotovljene pokojnine upravičeni tudi tisti, ki niso zbrali vseh 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ampak do pet let manj. To je pomembno predvsem za prekarne delavke in delavce, številne iz področja kulture, ki se jim kljub opravljenemu delu pokojninska doba ni priznavala.

Z drugim amandmajem predlagamo črtanje spremenjene formule za usklajevanje pokojnin. Vse projekcije in analize kažejo, da bo prav ta ukrep, ki ga predlaga vlada, realne pokojnine najbolj znižal, s čimer se bo neposredno poslabšalo materialni in socialni položaj upokojencev. Zgolj s tem ukrepom bo vlada izdatke za pokojnine do leta 2070 zmanjšala za skoraj 2 odstotni točki BDP.

Preberite več

Asociacija na evropski konferenci “BEYOND 2025: Being Many”

Med 4. in 7. junijem 2025 je v Torinu potekala osrednja letna konferenca evropske mreže Culture Action Europe, tokrat pod naslovom BEYOND 2025: Being Many. Konferenca, ki je gostila več kot 200 organizacij, raziskovalcev in akterjev s področja kulture in družbenega delovanja, je bila priložnost za razmislek o prihodnosti evropske kulturne politike ter za krepitev mednarodnega povezovanja. Na dogodku je sodelovalo tudi društvo Asociacija, ki sta ga zastopala predsednik Uroš Veleb in ekipa strokovne pisarne v sestavi Polona Torkar, Ivan Koruza, Anže Dolinar in Mistral Majer.

Konferenca BEYOND 2025: Being Many je bila zasnovana kot štiridnevno srečanje z izrazito participatornim pristopom. Osrednje teme so se vrtele okoli vprašanja, kako lahko kulturni sektor v času demokratičnih kriz, podnebnih pretresov in socialne negotovosti postane prostor upanja, odpora in transformacije. Že uvodna panelna razprava o kulturni demokraciji je izpostavila pomen vključujočih oblik vodenja in kolektivnega delovanja, ob prispevkih številnih fundacij, evropskih poslancev in aktivistov pa se je oblikoval jasen konsenz: kultura mora postati ključna politična sila prihodnosti.

Preberite več

Razpis Prostori/Oprema–2025: Podhranjena intervencija, ki ne zadošča niti zakonskim obvezam, kaj šele dejanskim potrebam sektorja

V društvu Asociacija smo pozdravili odločitev, da se sredstva za nujne prostorske pogoje in opremo za ljubiteljsko ter poklicno nevladno kulturo za leto 2025 tokrat dodeljujejo prek javnega razpisa in ne več zgolj na podlagi poziva. K temu smo sami pozivali že leta 2023, saj razpisna oblika prinaša večjo preglednost in možnost kakovostne presoje prijav. A ob podrobnem pregledu objavljenega razpisa ugotavljamo, da kljub formalnemu koraku naprej ta za poklicne NVO v vsebinskem in sistemskem smislu pomeni resen korak nazaj.

Razpis Prostori/Oprema–2025 kljub pozitivni spremembi v načinu dodeljevanja sredstev pestijo večplastne težave predvsem pa kršitev zakonsko določenega financiranja mehanizma in neenaka porazdelitev sredstev med ljubiteljskim in poklicnim sektorjem. Namesto da bi mehanizem naslovil kritično infrastrukturno podhranjenost poklicne nevladne kulture, ponuja podhranjene rešitve, ki ne omogočajo razvoja in sanacije po več letih finančnih šokov za sektor.

Preberite več

Odločen “NE” populističnemu razslojevanju v NVO sektorju

V odzivu in na tiskovni konferenci, ki smo jo 20. junija 2025 sklicali v Asociaciji, smo predstavniki mrež nevladnih organizacij različnih področij opozorili na škodljivost novega razpisnega merila Ministrstva za javno upravo, ki pri ocenjevanju vlog za profesionalizacijo NVO temelji na višini zbranih dohodninskih donacij. Gre za kriterij, ki organizacije rangira po njihovi popularnosti med davčnimi zavezanci in ne po kakovosti njihovega dela, kar pomeni nevaren precedens za prihodnje javno financiranje celotnega nevladnega sektorja. Tiskovna konferenca je le del našega odziva na to merilo, proti kateremu smo odprli tudi javno peticijo.

Udeleženci konference – Uroš Veber (Asociacija), Goran Forbici (CNVOS), Franci Zlatar (Slovenska Filantropija), Borut Pelko (MaMa), Urša Regvar (PIC) in Živa Kavka Gobbo (FOCUS) – so jasno izpostavili, da je tovrstno merilo neustrezno, nestrokovno in diskriminatorno. Poenoteni v svojem pozivu ministru pozivajo k takojšnjemu umiku merila in k obnovi razpisnih pogojev, ki bodo temeljili na javnem interesu, strokovni presoji in dejanskih potrebah sektorja.

Preberite več

Poziv k podpisu izjave proti spornemu merilu v razpisu za profesionalizacijo NVO 2025

Ministrstvo za javno upravo je 6. junija 2025 objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025. Razpis prinaša novo merilo, ki prijaviteljem dodeljuje dodatne točke, če delujejo na področjih, ki kumulativno prejmejo največ donacij iz naslova dohodnine. Gre torej za merilo, ki temelji na zasebnih donatorskih odločitvah v okviru dohodninskih donacij – in ne na dejanskih potrebah sektorja ali strateških ciljih države.

Poziv in možnost podpisa so dostopni na povezavi:
Poziv ministru za javno upravo – cnvos.si

Gre za pomemben precedens, saj merilo ne temelji na strokovni presoji, temveč na zasebnih donatorskih odločitvah. Na ta način naj bi prijavitelji z bolj prepoznavnih področij, kot sta zdravstvo ali sociala, prejeli znatno več točk kot na primer organizacije s področja kulture, okolja, človekovih pravic ali demokracije.

Preberite več