Zagovorništvo

Konferenca NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?

Društvo Asociacija v sodelovanju s partnerji doma in v tujini organizira mednarodno konferenco o povezovanju kulture, zdravja in socialnega predpisovanja z naslovom NE ŽIVIMO SAMO OD KRUHA: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Konferenca bo 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v Ljubljani združila strokovnjake s področij kulture, umetnosti, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik.

Konferenca bo odprla vprašanje, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kako naj se področje kulture in zdravja razvija na sistemski ravni. Raziskave vse bolj potrjujejo pozitivne učinke sodelovanja v kulturnih in umetniških dejavnostih na zdravje, duševno zdravje, dobro počutje, socialno povezanost in vključevanje. Hkrati se v Evropi razvijajo novi modeli povezovanja kulture z zdravstvenimi in socialnimi sistemi, med njimi tudi socialno predpisovanje ter predvsem model “Umetnost na recept”.

Registriraj se

Prijave na konferenco so odprte.

Preberite več

Stališče društva Asociacija glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in poziv k oddaji podpisa za naknadni zakonodajni referendum

V društvu Asociacija se pridružujemo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Pri tem želimo poudariti, da ne problematiziramo zgolj vsebine zakona, temveč tudi način njegovega sprejemanja. Zakoni, ki pomembno posegajo v pravice ljudi, socialno varnost in delovanje javnih sistemov, morajo biti sprejeti v postopku, ki omogoča tehtno parlamentarno in javno razpravo, preverjanje njihovih posledic ter sodelovanje tistih, na katere bodo spremembe neposredno vplivale. ZIURS namreč ne ureja enega samega, jasno omejenega interventnega vprašanja. Posega v davčni sistem, socialne prispevke, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja, položaj samozaposlenih ter organizacijo zdravstvene dejavnosti. Gre za vrsto sistemskih sprememb, združenih v enem zakonu.

Prav zato se nam zdi pomembno, da o zakonu ne razpravljamo samo skozi vprašanje, ali je posamezen ukrep na prvi pogled ugoden ali neugoden. Vprašati se moramo tudi, kakšne posledice imajo ti ukrepi skupaj, kdo jih bo dolgoročno plačal in ali je takšne sistemske spremembe mogoče odgovorno sprejemati brez temeljite javne in parlamentarne razprave.

V društvu Asociacija zakonu nasprotujemo tudi zaradi njegovih vsebinskih posledic. Ocenjujemo, da bi njegova uveljavitev pomenila dodatno zmanjšanje prihodkov zdravstvene in pokojninske blagajne ter nadaljnjo prekarizacijo trga dela. To je za nas posebej pomembno, ker zastopamo delavke in delavce v kulturi, kjer se s posledicami prekarizacije soočamo vsakodnevno.

Podpiramo ukrepe, ki ljudem omogočajo dostojno življenje in višji razpoložljivi dohodek. Ne podpiramo pa rešitev, pri katerih se kratkoročno izboljšanje položaja posameznika financira z zmanjševanjem njegove dolgoročne socialne varnosti ali z dodatnim krčenjem skupnih socialnih sistemov.

Zato vas pozivamo, da oddate svoj podpis za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ZIURS. To lahko storite fizično na vsaki upravni enoti v poslovnem času ali elektronsko prek e-Uprave.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Nova Gorica

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je peti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Nova Gorica (MONG). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Na naša vprašanja sta odgovarjali kulturni delavki Sendi Mango, intermedijska umetnica in članica kolektiva BridA, ter kantavtorica, pesnica in prevajalka Sabina Vostner. Nataša Kovšca je odgovarjala v imenu Galerije Gong, Tadej Stolič pa za Kulturno-umetniško društvo MORGAN, ki organizira glasbene festivale in koncerte. V imenu MONG je odgovarjala Marinka Saksida z Oddelka za družbene dejavnosti.

Preberite več

Roke v Vis! Asociacija na Kooperativinem modulu na 10. Zeleni akademiji

Med 21. in 26. avgustom je v Komiži na otoku Vis potekala 10. Zelena akademija, v sklopu katere je potekal tudi vsebinski modul, ki ga je organizirala Kooperativa, regionalna mreža za kulturo na Zahodnem Balkanu, katerega soustanoviteljica je tudi Asociacija. Pogovori so potekali predvsem na temo branjenja prostorov avtonomnih kulturnih in družbenih centrov, pa tudi na temo feministične politične ekologije v sodobnih kontekstih. V imenu društva se je programa udeležil predsednik Uroš Veber.

Preberite več

Asociacija poizveduje: intervjuji z deležniki – Mestna občina Ljubljana

V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je četrti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Ljubljana (MOL), največji občini, ki ima tudi največ kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.

Pogovarjali smo se s štirimi kulturnimi delavci: intermedijskim umetnikom Vukom Ćosićem, zvočnim umetnikom Branetom Zormanom, vizualnim umetnikom Adrijanom Praznikom ter DJ-ko, producentko in tonsko tehnico Veroniko Černe. Prav tako smo govorili s predstavniki več nevladnih kulturnih organizacij: Niko Vogrič Dežman z Druge godbe, ki organizira znan festival svetovne glasbe, Mašo Cvetko s Prostoroža, ki se ukvarja z vprašanji javnega prostora, Aljo Lacković s Plesnega teatra Ljubljana, Katjo Pahor z Društva Ljudmila, ki je laboratorij za znanost in umetnost, ter Ireno Pivka z Zavoda CONA, ki sodobne umetnosti povezuje z ekologijami in prostori. Za MOL pa je odgovarjala Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo.

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Ljubljana

Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) od leta 2006 vodi župan Zoran Janković, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 izvoljen v prvem krogu z 61,83 % glasov. V primerjavi z drugimi mestnimi občinami, kjer kultura po pravilu sodi pod oddelke za družbene dejavnosti, velja uvodoma izpostaviti, da ima kultura v MOL lasten oddelek mestne uprave, in sicer Oddelek za kulturo, ki opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju kulture, kulturne dediščine in mladinske politike, zagotavlja pogoje in sredstva za delovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij, društev, skupin in posameznikov ter za izvajanje kulturnih in mladinskih programov, projektov in javne kulturne infrastrukture. Oddelek za kulturo sicer uresničuje tudi cilje s področja Urada za mladino, do leta 2025 pa je zagotavljal celo sredstva za delovanje in investicije javnega zavoda Živalski vrt in z njim povezanih enot.

Preberite več

Analiziramo: Kultura in umetnost v Mestni občini Nova Gorica

Mestno občino Nova Gorica je v zadnjem obdobju nedvomno najbolj zaznamoval projekt Evropska prestolnica kulture GO!2025 (v nadaljevanju GO!2025). Projekt obeh Goric in Ministrstva za kulturo RS je stal preko 20 milijonov EUR, sredstva pa je delil Javni zavod GO!2025. Skupaj je bilo v Italiji in Sloveniji v sklopu GO!2025 izpeljanih preko 1600 umetniških dogodkov z 1,5 milijona obiskovalci.[i]

Preberite več

Asociacija: Infrastruktura ni birokracija, alternative pa potrebujejo presojo učinkov

V društvu Asociacija smo se odzvali na napoved Ministrstva za kulturo o predlogu izstopa Republike Slovenije iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ministrstvo za kulturo je namreč 11. avgusta 2026 napovedalo, da bo Vladi Republike Slovenije predlagalo izstop iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ob tem je kot eno od možnosti za izvajanje dela nalog zavoda izpostavilo tudi obstoječe institucije, predvsem Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).

Ker so svoje pomisleke na odločitev ministrstva v okviru razprave v medijskem prostoru že podali predstavniki plesne stroke, v zavod vključeni kulturni delavci ter predstavniki soustanoviteljev, smo se v društvu odzvali predvsem na predstavljeno argumentacijo ministrstva ter opozorili tudi na širše vprašanje načina sprejemanja odločitev aktualnega vodstva ministrstva, ki spreminjajo že vzpostavljeno kulturno infrastrukturo.

[Preberite celoten odziv Asociacije]

Preberite več

Analiziramo: Koalicijska pogodba za mandat 2026 – 2030

Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026–2030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na različnih področjih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Področje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dediščine in razvoja umetniškega ustvarjanja, temveč ima širši družbeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobraževanje in vsesplošno povezanost družbe.

V nadaljevanju je predstavljena analiza koalicijske pogodbe z vidika predvidenih učinkov na področje kulture, možnega vpliva na kulturno-umetniški sektor ter širših družbenih posledic. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem financiranja kulture, položaju nevladnih organizacij, statusu samostojnih delavcev v kulturi, medijski in avtorskopravni zakonodaji ter prihodnjemu razvoju kulturnih politik. Namen analize je oceniti, katere zaveze predstavljajo priložnosti za izboljšanje položaja sektorja, pri katerih se pojavljajo morebitna tveganja in katere bi za sektor pomenile nazadovanje glede na obstoječe stanje. Analiza pri tem izhaja iz razumevanja kulture kot povezanega ekosistema, v katerem imajo javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura, občinstva in drugi deležniki različne, vendar medsebojno povezane vloge.

POVEZAVA DO KOALICIJSKE POGODBE

Preberite več

Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Koper in na obali

Občine slovenske Istre se na različnih področjih zgodovinsko povezujejo na medobčinski ravni in prav nič drugače ni na področju kulture. V decembru 2021 so tako, na podlagi sodelovanja pri prijavi za poridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025, izdale prvo skupno kulturno strategijo. Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA ^[i] (strategija) je prva skupna kulturna strategija občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021 – 2030.

Skupna kulturna strategija vseh občin je nov in relativno splošen dokument. Vse omenjene občine z izjemo Ankarana imajo sicer svoje programe za kulturo. Skupna strategija programov ne nadomešča, ampak jih, kot sami pravijo, nadgrajuje. Strategija je tako v resnici zarisala zgolj splošne smernice, ki jim bodo občine skušale slediti. Tako so se med drugim zavezali skupni podpori vrhunskim glasbenim prireditvam in festivalom in h krepitvi gledališke produkcije. Zapisali so tudi, da želijo okrepiti vlogo prepoznavnih filmskih festivalov in zagotoviti boljšo infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje filmske vzgoje za mlade. Na področju intermedijskih umetnosti so se zavezali institucionalnemu priznanju področja, ureditvi financiranja in zagotavljanju primerne infrastrukture.

Preberite več