Iniciativa Klavnica: 150 zagrebških umetnikov v prizadevanjih za prostore produkcije

Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter političnega nerazumevanja dostikrat prepuščena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspešne. Ena od njih je tudi zagrebška Inicijativa “Klaonica” (Iniciativa Klavnica), ki želi nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mrđenovićem, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.

Za tiste, ki prvič slišijo za iniciativo – kdo ste, kaj počnete in kako to izvajate? 

Iniciativa »Klavnica« združuje več kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk različnih generacij in disciplin, umetniških organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, večinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se naša iniciativa osredotoča na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifične delovne prostore.

Preberite več

Prisluhnite: Kako je z minimalnim plačilom za delavce v kulturi?

V okviru izobraževalnih aktivnosti Asociacije ter v sodelovanju z galerijo DobraVaga smo izvedli izobraževanje in pogovor, ki smo ga posvetili ureditvi o minimalnem plačilu za samostojne delavce v kulturi, ki je bila letos uvedena z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter podrobneje določena z uredbo in odredbo o minimalni urni postavki. Razprava, ki jo je moderiral Benjamin Jeram in v kateri so sodelovali Tjaša Pureber, direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik Ministrstva za kulturo, Miha Blažič Ntoko, predstavnik sindikata Zasuk-Glosa ter Tibor Mihelič Syed, direktor CUK Kina Šiška, se je osredotočila na razumevanje in izvajanje ureditve v praksi z vidika samostojnih delavcev, javnih zavodov in ministrstva.

Izhodišče pogovora so bili tudi prvi izsledki ankete Društva Asociacija, ki kažejo raznoliko in pogosto neenotno sliko: pri nekaterih uredba ne povzroča večjih težav, drugi poročajo o nejasnostih, različnih interpretacijah in občutkih povečane negotovosti ali zmanjševanja sodelovanj. Poskusili smo tako vnesti več jasnine glede tega, kaj ureditev prinaša, kje se v praksi zatika ter kakšna pojasnila in podporo potrebujejo deležniki, da bi se lahko izvajala pregledno, pošteno in brez nepotrebnih
konfliktov.

Preberite več

Razpisne priložnosti (december 2025)

Za vas vsak mesec izberemo nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture za samozaposlene v kulturi ter druge delavce in delavke na tem področju. 

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate nekaj domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več

Asociacija komentira projektne razpise na področjih umetnosti

V Društvu Asociacija smo se odzvali na aktualne večletne in letne projektne razpise
Ministrstva za kulturo RS na področjih umetnosti (z oznakami JPR-VP-22-25, JPR-UPRIZ-2026, JPR-GUM-2026, JPR-VIZ-2026, JPR-AIO-2026, JPR-IMU- 2026), pri čemer smo se osredotočili na razmerje med enoletnimi in večletnimi projektnimi razpisi, zlasti z vidika časovnice objave razpisov, pogojev oddaje vlog ter učinkov, ki jih ima takšna ureditev na možnosti prijaviteljev za kakovostno in razvojno naravnano prijavljanje projektov v javnem interesu.

Pozdravljamo povečanje sredstev, zlasti pri večletnih projektnih razpisih, saj to predstavlja pomemben korak k stabilnejšemu in razvojno naravnanemu financiranju umetnosti. Vendar pa brez ustrezne prilagoditve časovnic in povezanih pogoje prijave obstaja resno tveganje, da del pozitivnih učinkov tega povečanja ne bo realiziran, čeprav ima organ vse možnosti, da taka tveganja zameji in odpravi.


Neusklajenost časovnice in pogojev večletnih ter enoletnih projektnih razpisov ima namreč konkretne in negativne posledice za prijavitelje ter za uresničevanje ciljev kulturne politike. Prijavitelje postavlja v položaj, kjer morajo delovati previdnostno in ne razvojno, kar je, kot ocenjujemo, v nasprotju z namenom projektnega financiranja.

Preberite več

DobraVaga x Asociacija: Kako je z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi

Društvo Asociacija in DobraVaga ponovno združujeta moči in vas vabita na izobraževanje in pogovor o izvajanju Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Na podlagi Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H) je bila 17. junija letos sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Ta je določila višino urnih postavk ter primerljivost poklicev danes samostojnih delavcev ter drugih prekarnih delavcev v kulturi pri delu za javne zavode na področju kulture.

15. 12. 2025 ob 15:00 v galeriji DobraVaga

Uredba v današnji celoti velja od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko naj bi Ministrstvo za kulturo izdalo novo, posodobljeno odredbo. V prvem delu srečanja, ki ga bo moderiral Benjamin Jeram, vam bomo s predstavniki sindikata ZASUK in odločevalci pojasnili, kaj je njen namen, kaj ureja ter kako se jo ustrezno interpretira in uporablja, v drugem pa skozi pogovor preiskali, kje in zakaj nastajajo največje težave, kako se zakonske spremembe odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev vseh nivojev in stebrov, ter kakšno podporo in usmeritve potrebujejo tako samozaposleni kot javni zavodi, da bi se zakonske spremembe uspešno uveljavile.

Preberite več

SERVIS: Uvedba drsnega cenzusa

Foto: Nada Žgank

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovanega drsnega cenzusa. Po novem sistemu bo samostojnemu delavcu v kulturi omogočeno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost tudi ob preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov. V nadaljevanju pojasnjujemo vse ključne spremembe, povezane z dohodkovnim cenzusom za samostojne delavce in delavke v kulturi.

Preberite več

Razpisne priložnosti (november 2025)

Za vas vsak mesec izberemo nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture za samozaposlene v kulturi ter druge delavce in delavke na tem področju. 

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate nekaj domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več

Servis: Karierna dinamika in obveznosti samostojnih delavk in delavcev v kulturi

Foto: Nada Žgank

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovane karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. Mehanizem karierne dinamike predpostavlja, da bodo samostojnemu delavcu v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ti prispevki plačani od višje osnove, v kolikor bo v sektorju dejaven dlje časa.

Drugače povedano: na podlagi dobe delovanja v sektorju, se bo posameznika ali posameznico razvrstilo v razred karierne dinamike, v vsakem od treh razredov pa bodo prispevki plačani od drugačnega odstotka osnove. V nadaljevanju predstavljamo sistem karierne dinamike, kot ga predvideva nova zakonodaja, nato pa še specifične obveznosti, ki jih imate samostojni delavci in delavke v kulturi, da se boste v karierno dinamiko vključili.

Preberite več

Asociacija zbira izkušnje samozaposlenih z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je v 82.c členu določil minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi in druge delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture, je bila sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Uredba določa višino urnih postavk ter primerljivost poklicev, njene določbe pa veljajo od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko bo Ministrstvo za kulturo izdalo novo Odredbo, usklajeno s plačami javnih uslužbencev.

ANKETA ZA SAMOZAPOSLENE

V Društvu Asociacija nas zanima, kako se nova ureditev uresničuje v praksi – ali so samozaposleni z njo seznanjeni, kje prihaja do težav in kako se zakonske novosti odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev. Zato smo pripravili anonimno anketo, s katero želimo zbrati konkretne izkušnje s terena.

Preberite več

Delavnica: Kako do statusa samostojnega delavca / samozaposlenega v kulturi?

Foto: DobraVaga

Asociacija v sodelovanju z DobraVago 19. 11. in 20. 11. ob 16.00–19.00 v galeriji DobraVaga ponovno pripravlja delavnico, namenjeno vsem, ki se prvič vpisujejo v register samozaposlenih v kulturi. Udeleženci bodo spoznali ključne korake pri pridobitvi in upravljanju s statusom, posebej pa se bodo posvetili tudi novostim, ki jih prinašajo aktualne spremembe Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).

Delavnica bo praktično naravnana in bo udeležencem ponudila odgovore na najpogostejša vprašanja, s katerimi se soočajo ustvarjalci na začetku svoje poklicne poti.

Preberite več