Evropska unija je za spopadanje članic EU s krizo, ki jo je povzročila epidemija, že lansko leto oblikovala sistem pomoči. Nacionalne vlade so bile pozvane k oblikovanju načrtov, kako se bomo lotili odpravljanja posledic epidemije in kako se bomo kot družba okrepili za morebitne podobne situacije. Tudi Vlada RS je oblikovala predlog Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in ga je konec aprila poslala Evropski komisiji, a žal dejanje spremlja kar nekaj težav.
V društvu Asociacija smo mnenja, da predlog NOO ni bil zasnovan v skladu s smernicami Evropske komisije. Civilna družba ni bila vključena niti postopkovno niti vsebinsko, kar je za tako pomemben dokument nesprejemljivo.
Vlada je v marcu objavila
predlog Zakona o debirokratizaciji. Zapisali so, da je cilj izboljšati
konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen
predlaganih zakonskih določb pa naj bi bil tudi poenostavitev življenja državljanov
in poslovanje podjetji ter s tem prispevati k znižanju stroškov s tega naslova.
Na predlog Zakona o debirokratizaciji smo se odzvali tudi v Asociaciji, saj uvaja spremembe tudi na področju kulture, a te žal niso ne dobro premišljene, ne usklajene, prav tako pa predstavljajo poslabšanje procesa odločanja v okviru javnih razpisov.
Društvo Asociacija je v
sodelovanju s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v
sklopu projekta Izobraževalne delavnice: Krepitev KKI pripravilo video pogovor
s Urško Jež na temo Povezovanje kulture
in gospodarstva.
Pogovarjali smo se o tem,
kako narediti preboj na področju med-sektorksega sodelovanja kulture in
gospodarstva.
Društvo
Asociacija v sodelovanju s Centrom za kreativnost, pri Muzeju za arhitekturo in
oblikovanje, vabi na delavnico Razpisne
priložnosti s področja KKI.
Za KKI obstaja obilico razpisnih priložnosti za javno ter zasebno sofinanciranje na lokalnih, nacionalnih, regionalnih, evropskih ali drugače mednarodnih ravneh. Pri tem pa se akterji* sprašujejo, na katere razpise se prijaviti, kako se zadeve lotiti, koliko časa je potrebnega za pripravo kvalitetne prijave, kje je mogoče dobiti informacije o aktualnih razpisnih priložnostih, ipd.?
Tretja razglasitev epidemije je znova in še bolj poglobila stiske številnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter nevladnih organizacij na področju kulture. Z ustavitvijo javnega življenja mnoge obveznosti ostajajo, med tem ko so ustaljeni načini izpolnjevanja le-teh onemogočeni ali zelo oteženi. Za lažje obvladanje kriznih razmer in informiranje o razvoju dogodkov bomo na tej povezavi objavljali odgovore na pogosta vprašanja.
Z aprilsko številko Kulturosfere začenjamo z novo sezono Kulturosferinih podcastov. Do konca leta se bomo osredotočili na devet poglobljenih analiz in raziskav na področju kulture ter kulturne politike. Pogovarjali se bomo z njihovimi avtoricami in avtorji in razmišljali, kako njihove ugotovitve vplivajo na nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.
V prvi epizodi se je Tjaša Pureber pogovarjala z Evo Matjaž, soustanoviteljico Zavoda Poligon, ki je skupaj s Polono Černič in Tejo Kosi pripravila prvo poglobljeno analizo vpliva COVID-19 na delavke in delavce v kulturi pri nas. Raziskava je še vedno aktualna, saj v kratkem prihaja njen tretji terenski del.
V aprilski različici razpisnih priložnosti za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi smo pripravili pestri nabor predvsem domačih priložnosti.
Posebej izpostavljamo razpis Ministrstva za javno upravo za t.i. matching funds, ki je ključen za vse, ki ste sofinancirani s strani evropskih programov.
Društvo Asociacija v
sodelovanju s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje
vabi k udeležbi na delavnici Komunikacijski tipi – vzrok za uspeh ali neuspeh.
Ustvarjalke* v kulturi in kreativnih industrijah se pogosto srečujejo s tem, da morajo svoje ideje komunicirati potencialnim naročnikom oz. podjetjem in organizacijam. Pri tem se pogosto dogaja, da ustvarjalke komunicirajo tisto kar sami mislijo, da želijo posredovati, v resnici pa bi morali komunicirati tisto, kar od nas klient pričakuje. Tovrstno komuniciranje je bolj učinkovito in uspešnejše.
RESHAPE je triletni raziskovalni projekt raznolike skupine organizacij iz Evrope in južnega Mediterana, s katerim delavci in delavke na področju umetnosti razvijajo alternativne organizacijske modele, strukture in prakse v umetnosti, neposredno zvezane z družbo in njenim razvojem.
V Kulturosferi začenjamo cikel prispevkov, namenjenih raziskovanju mednarodnih dobrih praks nevladnega sektorja na področju kulture. Pogovarjali smo se z vodjo projekta RESHAPE Milico Ilić.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.