Ministrstvo za kulturo

Referendum o izjemnih pokojninah: Asociacija med organizatorji kampanje

Asociacija, ki je že v času napovedi opozicije, da bo zbirala podpise za zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, medijem posredovala svoja stališča, se je na seji upravnega odbora društva poenotila, da se priglasi kot organizator referendumske kampanje. Kot vsebinska NVO mreža, ki zagovarja interese neodvisne kulture ter poklicnih delavk in delavcev, ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v njej delujejo, menimo, da je pomembno, da državljankam in državljanom samostojno in neposredno posredujemo svoje stališče, ki je utemeljeno na dobrem vpogledu v izrazito nezavidljiv prihodkovni in socialni položaj posameznikov in posameznic, ki so zaslužni za izjemne poklicne prispevke k domači in evropski kulturi. V društvu smo ZA uveljavitev zakona, opozarjamo pa, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno. Predlog pokojninske reforme namreč za številne, tudi kulturne delavke in delavce, ne prinaša izboljšav.

Veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, je po našem mnenju zastarel, pomanjkljiv, predvsem pa ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin. V tem oziru po mnenju Asociacije predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke predstavlja korak v pravo smer, četudi bi bile možne dodatne izboljšave predloga. Pomembno pa je, da odločitev o dodelitvi dodatka ne bo več prepuščena diskreciji posameznega ministra. V Asociaciji dosledno nasprotujemo političnemu vplivu na odločanje v polju kulture. Pri tem ocenjujemo, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno.

Preberite več

Asociacija o predlogu Zakona o medijih na Odboru za kulturo DZ

V Društvu Asociacija smo se 8. aprila 2025 udeležili 18. redne seje Odbora za kulturo. V okviru prve točke seje, o kateri je odbor razpravljal dva dni, so poslanci in vabljeni gostje obravnavali predlog Zakona o medijih (Zmed-1). V imenu društva je predloge, dopolnitve in pomisleke zbranim predstavila strokovna vodja Asociacije Polona Torkar, ki je pozdravila, da je z amandmaji koalicija pripoznala pomen in predvidela finančne pomoči tudi za nevladne organizacije, ki izvajajo za medije in razvoj področja ključne dejavnosti, a niso medij. Predlog zakona finančnih podpor dejavnosti stanovskih društev, vsebinskih NVO mrež, novinarskih organizacij namreč v osnovi ni eksplicitno predvideval.

V društvo redno spremljamo dogajanje v domačem, predvsem neodvisnem medijskem prostoru in smo pozorno spremljalo tudi pripravo predloga novega medijskega zakona ter ga večkrat komentirali. Strokovna vodja je v nagovoru tako pozdravila, da Ministrstvo za kulturo kot predlagatelj v splošnem pripoznava, da je dejavnost neodvisnih medijev, ki so organizirane kot NVO po Zakonu o nevladnih organizacijah, ključna za pluralnost domačega medijskega prostora. Za ohranjanje in krepitev omenjene dejavnosti so tako ključne tudi osmišljene in raznovrstne podpore, ki jih je mogoče subvencionirati tudi z višjo intenziteto državne pomoči, kot jo pozna sedanja ureditev pri nas. Predlagatelj je namreč seznanjen, da vrsta evropskih držav že priglaša državne pomoči v višini 80% upravičenih stroškov, s čimer se odraža v evropskem prostoru uveljavljeno razumevanje, da določene visokokakovostne medijske vsebine niso komercialno zanimive ter jih je potrebno posebej spodbujati. Četudi predlagatelji zakona napovedujejo, da se bodo tako visoke državne pomoči za NVO priglasile tudi pri nas, je strokovna vodja poudarila, da tega predlog zakona ne eksplicira. To pa pomeni, da še vedno govorimo zgolj o nameri in aktualni politični volji, ne pa tudi dolgotrajni realnosti in s tem višji stabilnosti in vzdržnosti domačega neodvisnega medijskega prostora. To bi po mnenju Asociacije veljalo odpraviti.

Preberite več

Kultura ni dodatek: Asociacija opozarja na ključne manjkajoče vsebine v ReNPM 2026–2034

V društvu Asociacija smo se konec aprila odzvali na predlog Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2026–2034. V njem čemer opozarjamo, da so vsebine, povezane s kulturo, umetnostjo in ustvarjalnostjo, v trenutnem osnutku podhranjene, površno obravnavane in ne sledijo dejanskim potrebam mladih ustvarjalk_cev ter kulturniških organizacij.

V poglavju Kultura, umetnost in ustvarjalnost je – kot izpostavljamo v Asociaciji – zaznati premik fokusa stran od dejanske umetniške produkcije in participacije, saj se predlagani ukrepi nanašajo predvsem na (formalno) izobraževalno sfero. Pri tem pa se ignorira tako vsebinski kot tudi sistemski kontekst, denimo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (ReNPK) ter predlagani akcijski načrt za njeno izvajanje.

Preberite več

Dialog na temo predloga ZUJIK, spodbud za umetnostno kritiko in kakovostne predpise

V mesecu marcu so bili predstavniki Asociacije aktivni na več zagovorniških področjih ter so se udeležili treh srečanj s predstavniki Ministrstva za kulturo, drugih stebrov kulture in Ministrstva za javno upravo. Osrednje teme sestankov so bili predlog sprememb in dopolnitev krovnega zakona v kulturi, področje umetnostne kritike ter kakovost priprave predpisov.

Podpredsednici društva Asociacija Valentina Rajaković in Polona Torkar ter članica Upravnega odbora društva Alja Lobnik so se s predstavniki Ministrstva za kulturo 18. marca 2024 sestale na temo kritike. Sestanek je bil sklican na pobudo Asociacije, in sicer kot nadaljevanje dialoga na temo krepitve področja kritike, ki v domačem prostoru peša, predvsem z namenom, da bi se v društvu seznanili z ukrepi, ki so že uveljavljeni oz. se že pripravljajo. Ministrstvo za kulturo so na sestanku zastopali Rok Avbar, Tjaša Pureber, Blaž Mali in Barbara Koželj Podlogar.

Preberite več

Asociacija na predlog Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi: potrebne so dopolnitve

V Asociaciji smo se odzvali na predlog Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, ki jo je v javno razpravo vložila vlada. Pozdravljamo interes predlagatelja po vzpostavitvi pravnega okvirja za izboljšanje socialne varnosti in enakopravnejšo obravnavo samozaposlenih v kulturi. Ob tem pa smo ponovno opozorili, da bi bilo tako zakon kot Uredbo v kar nekaj delih potrebno dopolniti.

Ponovno smo izrazili začudenje nad dejstvom, da je urna postavka določena v neto znesku. Uveljavljen sistem plač v Republiki Sloveniji temelji na bruto zneskih, bruto znesek tako predstavlja premoženje delavke oziroma delavca. Plača, izražena v neto znesku, je izrazito subjektivna kategorija, zato menimo, da bi bilo primerno, da se urne postavke določijo v bruto zneskih. Opozorili smo tudi, da se pomembni elementi plačila, kot je na primer delovna doba, v predlaganih obtežitvenih količnikih ne upoštevajo. Prav tako se ne upoštevajo objektivne okoliščine, kot npr. nočno ali nedeljsko delo. Uredba bi našem mnenju morala vsebovati tudi obvezo izplačila za dogovorjeno delo.

Preberite več

Predlog medijske zakonodaje: MK naj vlaga v novinarje in neodvisne medije, ne v medijske tajkune

V Društvu Asociacija smo se odzvali na predlog novega Zakona o medijih, ki ga je Državnemu zboru predložila vlada ter ob splošnih komentarjih odločevalcem predložili tudi konkretne predloge za spremembe in dopolnitve predloga zakona. V odzivu in amandmajih smo se uvodoma osredotočili na krepitve socialnih pravic samostojnih novinarjev ter predlagali uvedbo delovnih štipendij, nadomestila za bolniško odsotnost in pravično vrednotenje dela za zunanje izvajalce. Nadalje menimo, da se mora v zakonu kot javni interes na področju medijev opredeliti podporno okolje ter s tem podpreti delovanje stanovskih novinarskih organizacij ter drugih nevladnih organizacij, ki skrbijo za krepitev in razvoj medijev in novinarskega poklica.

Proračun Ministrstva za kulturo je hkrati v primeru vrste na novo predlaganih finančnih podpor za medije po naše docela neustrezno mesto državnega subvencioniranja medijev, zato smo predlagali, naj se naj sredstva za subvencioniranje korporativno organiziranih medijev in pri tem predvsem njihovih lastnikov vselej, kadar subvencije niso neposredno namenjene krepitvi novinarjev samih oz. so že zaobjete v okviru uveljavljenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, zagotavljajo iz proračunov Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za digitalno preobrazbo. Sredstva iz proračuna Ministrstva za kulturo, ki se bodo s tem sprostila, naj ministrstvo nameni za zaposlovanje novinarjev, krepitev neodvisnih medijev ter navsezadnje socialnih pravic samozaposlenih v kulturi, predvsem z mislijo na njihovo dostojno upokojevanje.

Preberite več

Dialog z Ministrstvom: Pot k bolj pravičnim pogojem za delavce v kulturi

V društvu Asociacija smo se v četrtek, 20. februarja 2025, tradicionalno sestali na zagovorniškem srečanju s predstavniki Ministrstva za kulturo. Na srečanju smo obravnavali predvsem temo prihajajočih obsežnih sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). Sestanek je potekal v konstruktivnem vzdušju, kar nekaj pripomb na ZUJIK-I, ki smo jih podali v Asociaciji, pa so na ministrstvu že upoštevali. Novela ZUJIK-I je sicer še vedno v fazi medresorskega usklajevanja, vendar so spremembe, ki se obetajo, ključne za prihodnost neodvisne kulture, delovanje nevladnih organizacij in socialne pravice samozaposlenih v kulturi.

V imenu društva sta se sestanka udeležila vodja strokovne pisarne Polona Torkar in strokovni sodelavec Anže Dolinar, v imenu ministrstva pa so bili prisotni generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber s sodelavcema Tadejem Meserkom in Anžetom Zormanom ter Mihaelom Kelemino, svetovalcem ministrice za kulturo.

Preberite več

Kultura za duševno zdravje – otvoritev

PRIJAVA NA DOGODEK

V Asociaciji smo začeli z delom na treh projektih povezovanja zdravja in kulture, ki jih bomo s predstavniki partnerskih organizacij zainteresirani skupnosti predstavili na splavitvenem dogodku Kultura za duševno zdravje, ki bo potekal v sredo, 19. 2. 2025 ob 14:00 na spletu.

Preberite več

Izjava Društva Asociacija ob kulturnem prazniku

Spoštovani,

v Društvu Asociacija želimo ob kulturnem prazniku javnost opomniti na položaj delavk in delavcev v kulturi. Pred parlamentarno obravnavo je obširnejši predlog sprememb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. V njem lahko beremo, da se odločevalci zavedajo prekarnega in težavnega položaja, v katerem se nahajajo preštevilni ustvarjalci in delavci v kulturi. Četudi danes obeležujemo njihov trud in delo, vsakodnevna realnost delavk in delavcev v kulturi ne ponuja razloga za praznovanje. Dostojen dohodek, finančna varnost v primeru bolezni in poškodb, pokojnine, ki bi omogočale brezskrbno starost – vse to za ustvarjalke in ustvarjalce ter kulturne delavke in delavce ostaja nedosegljivo.

V imenu vseh tistih, brez katerih naše kulture in umetnosti ne bi bilo, vladajoče opominjamo na njihove lastne zaveze o odpravi prekarnosti, o dostojnih delovnih pogojih ter plačilu za delo ter o pokojninah, ki bodo zagotavljale varno starost. Spremembe zakonodaje, ki jih pripravlja vlada, so priložnost, da samozaposlenim v kulturi končno omogočimo dostopno bolniško nadomestilo od tretjega dne bolezni naprej. So priložnost, da preko karierne dinamike tistim z izkušnjami in znanjem zagotovimo višje pokojninske prispevke in s tem višje pokojnine. So tudi priložnost, da vlada poskrbi za vse tiste, ki so zaradi povečane prekarizacije ostali brez možnosti dostojne upokojitve.

Preberite več

Predlog Zakona o varovanju kulture dediščine naj misli tudi neodvisno kulturo

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo, ki se zaključi 31. januarja 2025, poslalo predlog Zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVKD-2) ter ga predstavilo na januarski skupni seji delovnih skupin za trajni dialog s tremi stebri kulture ter seji Nacionalnega sveta za kulturo. Predstavniki društva Asociacija so na obeh sejah predlog komentirali ter med drugim izpostavili, da smo v državi že poznali mehanizme, s katero je ministrstvo namenjalo sredstva za varovanje zbirk in arhivov nevladnih organizacij ter ustvarjalcev, ki pa jih aktualni predlog zakona ne predvideva in bi jih bilo smiselno trajno uveljaviti. V Asociaciji smo nadalje zastopali stališče, da bi moral predlog nevladni sektor eksplicitno navajati kot možne upravljalce domače nepremične kulturne dediščine. Svoje pripombe na predlog bo Asociacija predložila pripravljalcem zakona.

V času razprave v okviru obeh sej se je sicer izkazalo, da je stroka s predlogom zakona v marsikateri točki zadovoljna, pri čemer so izpostavili, da je marsikaj še potrebno nasloviti. Nivo razprave smo pozdravili tudi v našem društvu.

Preberite več