Ministrstvo za kulturo

Srečno in srčno v 2026!

Drage članice in člani – delavke in delavci v kulturi!

Spremembe zakonodaje so zagotovo začrtale pravo pot, a po njej bomo morali hoditi delavci sami.

Leto, ki je za nami je za kulturno-umetniški sektor prineslo korenite spremembe. V januarju je dopolnitev krovnega zakona s področja kulture uvedla minimalno plačilo za prekarne delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture. V oktobru smo, po 20 letih, dočakali tudi celovito prenovo krovne zakonodaje s področja kulture in uvedbo novitet, ki bodo izboljšale materialni položaj delavk in delavcev v kulturi.

Tako uvedba drsnega cenzusa kot karierne dinamike bosta pozitivno vplivala na materialni položaj ustvarjalk in ustvarjalcev – pri načrtovanju svojega dela boste lahko bolj fleksibilni, na starost pa si številni lahko obetate boljšo pokojino. Leto 2025 je prineslo tudi nov medijski zakon, ki pa na področju zagotavljanja pogojev za neodvisno novinarstvo ni prinesel bistvenih izboljšav, kar je v času, ko se mediji kopičijo v rokah peščice, in ko se javnost pogreza v temo nevednosti, zaskrbljujoče.

Preberite več

Asociacija komentira pravilnik o umetniškem deležu

V Društvu Asociacija smo se odzvali na Pravilnik o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih (Evidenca vladnega akta 2025-3340-0025, v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je Ministrstvo za kulturo v javno obravnavo poslalo 2. decembra 2025.

Najprej želimo poudariti, da so zadnje spremembe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki nadgrajujejo umetniški delež v javnih investicijskih projektih, po našem mnenju smiselna nadgraditev ureditve, če bo njihov doprinos dosledno izvajanje zakonodaje. Omenjene spremembe mestoma uvajajo dodatno jasnost ter bodo, kot ocenjujemo, v splošnem pozitivno vplivale na položaj vizualne in intermedijske umetnosti, hkrati pa tudi ključno izboljšale javno arhitekturo, če bo ta poslej, kot se nadejamo, pogosteje obogatena s konkretno umetnostjo.

Preberite več

Leto povezovanja umetnosti in duševnega zdravja

Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.

Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.

Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental Health in Kultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.

Preberite več

Neodvisni prostori za kulturo – sklepni dogodek projekta O.PEN v Sloveniji

Ob zaključki projekta Operacija Nova: Ponovno zamišljanje kulturnih prostorov v novem evropskem kontekstu smo v Društvu Asociacija ob podpori SCCA v projektni sobi na Metelkovi 6 12. decembra 2025 organizirali zaključni dogodek projekta O.PEN z naslovom Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont. Na njem smo pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami domači javnosti predstavili izsledke projekta, razpravo o kulturni infrastrukturi pa lokalizirali in razširili s predstavniki odločevalcev in neodvisne kulturne scene pri nas.

Dogodka, ki ga je moderiral Matjaž Zorec, sicer prevajalec vseh publikacij, izdanih v okviru projekta O.PEN, v slovenski jezik, so se kot razpravljalci udeležili: doc. dr. Karolina Babič, raziskovalka v projektu, Mihael Kelemina in mag. Primož Godler kot predstavnika Ministrstva za kulturo RS, Saša Ogrizek in Dejan Tešović kot predstavnika Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana ter Alja Lobnik in Uroš Veber kot predstavnika domače neodvisne kulture.

PRIPOROČILA PROJEKTA

Preberite več

Iniciativa Klavnica: 150 zagrebških umetnikov v prizadevanjih za prostore (re)prezentacije

Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter političnega nerazumevanja dostikrat prepuščena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspešne. Ena od njih je tudi zagrebška Inicijativa “Klaonica” (Iniciativa Klavnica), ki želi nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mrđenovićem, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.

Za tiste, ki prvič slišijo za iniciativo – kdo ste, kaj počnete in kako to izvajate? 

Iniciativa »Klavnica« združuje več kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk različnih generacij in disciplin, umetniških organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, večinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se naša iniciativa osredotoča na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifične delovne prostore.

Preberite več

Prisluhnite: Kako je z minimalnim plačilom za delavce v kulturi?

V okviru izobraževalnih aktivnosti Asociacije ter v sodelovanju z galerijo DobraVaga smo izvedli izobraževanje in pogovor, ki smo ga posvetili ureditvi o minimalnem plačilu za samostojne delavce v kulturi, ki je bila letos uvedena z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter podrobneje določena z uredbo in odredbo o minimalni urni postavki. Razprava, ki jo je moderiral Benjamin Jeram in v kateri so sodelovali Tjaša Pureber, direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik Ministrstva za kulturo, Miha Blažič Ntoko, predstavnik sindikata Zasuk-Glosa ter Tibor Mihelič Syed, direktor CUK Kina Šiška, se je osredotočila na razumevanje in izvajanje ureditve v praksi z vidika samostojnih delavcev, javnih zavodov in ministrstva.

Izhodišče pogovora so bili tudi prvi izsledki ankete Društva Asociacija, ki kažejo raznoliko in pogosto neenotno sliko: pri nekaterih uredba ne povzroča večjih težav, drugi poročajo o nejasnostih, različnih interpretacijah in občutkih povečane negotovosti ali zmanjševanja sodelovanj. Poskusili smo tako vnesti več jasnine glede tega, kaj ureditev prinaša, kje se v praksi zatika ter kakšna pojasnila in podporo potrebujejo deležniki, da bi se lahko izvajala pregledno, pošteno in brez nepotrebnih
konfliktov.

Preberite več

Na presečišču dolgotrajne oskrbe in kulture: Denis Sahernik

Dolgotrajna oskrba je eden največjih projektov trenutne vlade, ki ga v javnosti še vedno spremlja kopica nejasnosti. Na površju je jasno edino, da državljani plačujemo nov prispevek za storitev, ki naj bi nam nekoč zagotovila dostojno starost; slednji pa je nenazadnje neprijetno presenetil marsikaterega samostojnega delavca v kulturi, med katerimi so številni na robu revščine.

O osnovnih pojmih dolgotrajne oskrbe, kaj ta prinaša ter o nekaterih njenih konkretnih konsekvencah za kulturnike smo izvedli intervju z Denisom Sahernikom, sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bdi nad izvajanjem novega zakona.  

Za začetek opredelimo pojem dolgotrajne oskrbe; zakaj jo potrebujemo in zakaj je nismo imeli do zdaj? Oziroma: kaj smo do novega zakona razumeli pod dolgotrajno oskrbo? Gre le za ‘prepakiranje’, se pravi preimenovanje storitev iz Zakona o socialnem varstvu? Kaj zares novega je v dolgotrajni oskrbi, kako so se storitve financirale prej?

Preberite več

Kultura in upokojevanje: pogovor s Tanjo Petrič

O statusu kulturnih delavk in delavcev, upokojevanju in razmerah v kulturno umetniškem sektorju smo se pogovarjali s Tanjo Petrič, literarno kritičarko, prevajalko, urednico in predsednico Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Pokojninska reforma je sprejeta, vlada je zadovoljna in ponosna. Kaj pomeni za kulturnike, posebej za samozaposlene v kulturi, smo lahko zadovoljni in ponosni tudi mi?

Naredil se je pomemben premik na mnogih mestih; za samostojne delavce v kulturi (tako nas zakon po novem imenuje) so se preoblikovali predvsem pomembni členi glede bolniškega staleža in nadomestila v času bolniške odsotnosti, drsnega cenzusa in karierne dinamike. Uredba o minimalnih plačilih za samozaposlene v kulturi pa vpeljuje primerljiv sistem s plačnimi razredi v javnem sektorju. Vendar pa je bil zakon popravljen v okviru meje, ki je bila zakonu postavljena že vnaprej – tj. da se spreminja samo tretjinsko in ne v celoti, in da ostane brez velikih finančnih posledic oz. znotraj okvirjev, kot jih je postavilo Ministrstvo za finance. Zato v finančnem smislu ni ambiciozen in so nekateri popravki »kozmetični«, vpeljujejo pa sistemske spremembe, na katerih bo treba graditi v prihodnje in zakon še »piliti«. Vsekakor menim, da je šlo za obsežno spremembo v pozitivni smeri, ki se je dotaknila nevralgičnih točk samostojnih delavcev v kulturi, ker so se razmere zanje v zadnjih letih močno poslabšale, tudi zaradi covida, vse večje draginje, desetletja dolgega neusklajevanja honorarjev z rastjo plač itd. 

Ravno v teh letih se množično upokojuje močna generacija samozaposlenih književnih prevajalcev, ki pa žal dolga leta ni imela urejenega statusa, s čimer nima dovolj delovne dobe, za upokojitev pa dosega seveda starostni kriterij. To pomeni, da je izračun njihovih pokojnin porazen, ob čemer gre za vrhunske književne prevajalce z najvišjimi stanovskimi in mednarodnimi nagradami, torej za ljudi z izjemnimi dosežki na področju kulture.

Preberite več

Asociacija komentira projektne razpise na področjih umetnosti

V Društvu Asociacija smo se odzvali na aktualne večletne in letne projektne razpise
Ministrstva za kulturo RS na področjih umetnosti (z oznakami JPR-VP-22-25, JPR-UPRIZ-2026, JPR-GUM-2026, JPR-VIZ-2026, JPR-AIO-2026, JPR-IMU- 2026), pri čemer smo se osredotočili na razmerje med enoletnimi in večletnimi projektnimi razpisi, zlasti z vidika časovnice objave razpisov, pogojev oddaje vlog ter učinkov, ki jih ima takšna ureditev na možnosti prijaviteljev za kakovostno in razvojno naravnano prijavljanje projektov v javnem interesu.

Pozdravljamo povečanje sredstev, zlasti pri večletnih projektnih razpisih, saj to predstavlja pomemben korak k stabilnejšemu in razvojno naravnanemu financiranju umetnosti. Vendar pa brez ustrezne prilagoditve časovnic in povezanih pogoje prijave obstaja resno tveganje, da del pozitivnih učinkov tega povečanja ne bo realiziran, čeprav ima organ vse možnosti, da taka tveganja zameji in odpravi.


Neusklajenost časovnice in pogojev večletnih ter enoletnih projektnih razpisov ima namreč konkretne in negativne posledice za prijavitelje ter za uresničevanje ciljev kulturne politike. Prijavitelje postavlja v položaj, kjer morajo delovati previdnostno in ne razvojno, kar je, kot ocenjujemo, v nasprotju z namenom projektnega financiranja.

Preberite več

DobraVaga x Asociacija: Kako je z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi

Društvo Asociacija in DobraVaga ponovno združujeta moči in vas vabita na izobraževanje in pogovor o izvajanju Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Na podlagi Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-H) je bila 17. junija letos sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Ta je določila višino urnih postavk ter primerljivost poklicev danes samostojnih delavcev ter drugih prekarnih delavcev v kulturi pri delu za javne zavode na področju kulture.

15. 12. 2025 ob 15:00 v galeriji DobraVaga

Uredba v današnji celoti velja od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko naj bi Ministrstvo za kulturo izdalo novo, posodobljeno odredbo. V prvem delu srečanja, ki ga bo moderiral Benjamin Jeram, vam bomo s predstavniki sindikata ZASUK in odločevalci pojasnili, kaj je njen namen, kaj ureja ter kako se jo ustrezno interpretira in uporablja, v drugem pa skozi pogovor preiskali, kje in zakaj nastajajo največje težave, kako se zakonske spremembe odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev vseh nivojev in stebrov, ter kakšno podporo in usmeritve potrebujejo tako samozaposleni kot javni zavodi, da bi se zakonske spremembe uspešno uveljavile.

Preberite več