Ministrstvo za kulturo

Analiza razpisa za izbor javnih kulturnih programov 2026–2029: Med sistemskim napredkom in vztrajajočimi težavami

Ministrstvo RS za kulturo (MK) je objavilo javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2026-2029 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju JPR-PROG-2026-2029). Razpis je temeljni mehanizem podpiranja neodvisne umetnosti pri nas, zato v prvi vrsti pozdravljamo, da je aktualno ministrstvo upoštevalo nekatere poudarke in pripombe, ki smo jih ministrstvu v društvu poslali skozi čas. Pripombe smo pošiljali v obliki večkratnih analiz mehanizmov podeljevanja sredstev za NVO v kulturi ter odzivov s ciljem izboljšati pogoje delovanja ter olajšati proces ter olajšati proces prijavljanja in izvajanja programov in projektov tako za financerje kot za upravičence.

Žal ugotavljamo, da je navkljub nekaterim smiselnim pridobitvam ter nadgradnjam razpisa, ki jih lahko vrednotimo za pozitiven premik v smeri zagotavljanja ustreznih pogojev za delo in razvoj osrednjih domačih neodvisnih soustvarjalcev javnih kulturnih in umetniških programov ter vsebin, ta na več mestih še naprej izrazito problematičen, neustrezno zamišljen ter mestoma še naprej odraža tradicionalen odnos in zapostavljanje nevladne kulture, kar smo večkrat od objave razpisa že izpostavili in bili zaenkrat neupoštevani.

Preberite več

Medresorsko sodelovanje kulture in zdravja je priložnost za sistemski premik razumevanja pomena kulture

Društvo Asociacija je v luči nedavne objave Javnega razpisa za izbor projektov medresorskega povezovanja kulture in zdravja v letih 2025 in 2026 (JR-KIZ-25-26) pripravilo odziv, s katerim pozdravlja pomemben premik k sistemski podpori povezovalnim praksam med dvema ključnima področjema – kulturo in zdravjem. Pozdravljamo, da Slovenija s tem razpisom stopa v korak s sodobnimi trendi in odgovarja na potrebe družbe, še posebej pa izpostavljamo dejstvo, da razpis prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij in neodvisne kulture, ki že leta razvijajo pionirske in trajnostne prakse na tem področju.

V Asociaciji poudarjamo, da povezovanje kulture in zdravja sodi med najperspektivnejša področja razvoja kulturne politike, kar potrjujejo tudi številni strateški dokumenti ter naraščajoča znanstvena literatura. Ob tem pa je po našem mnenju ključnega pomena, da se breme podpiranja razvoja področja razporedi in da se v financiranje vključijo tudi resorji zdravstva, sociale, izobraževanja in skrbstva.

Preberite več

Poziv Ministrstvu za kulturo: Samozaposleni imajo pravico do kritja prispevkov

V društvu Asociacija smo 7. julija 2025 na Ministrstvo za kulturo naslovili javni poziv, v katerem se odločno odzivamo na sporočilo Ministrstva za kulturo, po katerem so samozaposleni v kulturi z 1. julijem dolžni sami plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Novi prispevek v višini dveh odstotkov mesečnih prihodkov pomeni dodatno finančno breme za skupino ustvarjalk in ustvarjalcev, ki že zdaj pogosto delujejo v negotovih in prekarnih pogojih.

Sporočilo ministrstva, da plačilo prispevka ne bo več zajeto v obstoječem sistemu kritja socialnih prispevkov za samozaposlene, nas je presenetilo in razočaralo. Ravno kritje teh prispevkov je eden redkih ukrepov, s katerimi država blaži negotov socialni in materialni položaj samozaposlenih v kulturi. Gre za priznanje, da njihovo delo, čeprav pogosto nestabilno in slabo plačano, predstavlja izjemen javni interes in pomemben kulturni doprinos.

Preberite več

Razpis Prostori/Oprema–2025: Podhranjena intervencija, ki ne zadošča niti zakonskim obvezam, kaj šele dejanskim potrebam sektorja

V društvu Asociacija smo pozdravili odločitev, da se sredstva za nujne prostorske pogoje in opremo za ljubiteljsko ter poklicno nevladno kulturo za leto 2025 tokrat dodeljujejo prek javnega razpisa in ne več zgolj na podlagi poziva. K temu smo sami pozivali že leta 2023, saj razpisna oblika prinaša večjo preglednost in možnost kakovostne presoje prijav. A ob podrobnem pregledu objavljenega razpisa ugotavljamo, da kljub formalnemu koraku naprej ta za poklicne NVO v vsebinskem in sistemskem smislu pomeni resen korak nazaj.

Razpis Prostori/Oprema–2025 kljub pozitivni spremembi v načinu dodeljevanja sredstev pestijo večplastne težave predvsem pa kršitev zakonsko določenega financiranja mehanizma in neenaka porazdelitev sredstev med ljubiteljskim in poklicnim sektorjem. Namesto da bi mehanizem naslovil kritično infrastrukturno podhranjenost poklicne nevladne kulture, ponuja podhranjene rešitve, ki ne omogočajo razvoja in sanacije po več letih finančnih šokov za sektor.

Preberite več

Odločen “NE” populističnemu razslojevanju v NVO sektorju

V odzivu in na tiskovni konferenci, ki smo jo 20. junija 2025 sklicali v Asociaciji, smo predstavniki mrež nevladnih organizacij različnih področij opozorili na škodljivost novega razpisnega merila Ministrstva za javno upravo, ki pri ocenjevanju vlog za profesionalizacijo NVO temelji na višini zbranih dohodninskih donacij. Gre za kriterij, ki organizacije rangira po njihovi popularnosti med davčnimi zavezanci in ne po kakovosti njihovega dela, kar pomeni nevaren precedens za prihodnje javno financiranje celotnega nevladnega sektorja. Tiskovna konferenca je le del našega odziva na to merilo, proti kateremu smo odprli tudi javno peticijo.

Udeleženci konference – Uroš Veber (Asociacija), Goran Forbici (CNVOS), Franci Zlatar (Slovenska Filantropija), Borut Pelko (MaMa), Urša Regvar (PIC) in Živa Kavka Gobbo (FOCUS) – so jasno izpostavili, da je tovrstno merilo neustrezno, nestrokovno in diskriminatorno. Poenoteni v svojem pozivu ministru pozivajo k takojšnjemu umiku merila in k obnovi razpisnih pogojev, ki bodo temeljili na javnem interesu, strokovni presoji in dejanskih potrebah sektorja.

Preberite več

Poziv k podpisu izjave proti spornemu merilu v razpisu za profesionalizacijo NVO 2025

Ministrstvo za javno upravo je 6. junija 2025 objavilo Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva za leto 2025. Razpis prinaša novo merilo, ki prijaviteljem dodeljuje dodatne točke, če delujejo na področjih, ki kumulativno prejmejo največ donacij iz naslova dohodnine. Gre torej za merilo, ki temelji na zasebnih donatorskih odločitvah v okviru dohodninskih donacij – in ne na dejanskih potrebah sektorja ali strateških ciljih države.

Poziv in možnost podpisa so dostopni na povezavi:
Poziv ministru za javno upravo – cnvos.si

Gre za pomemben precedens, saj merilo ne temelji na strokovni presoji, temveč na zasebnih donatorskih odločitvah. Na ta način naj bi prijavitelji z bolj prepoznavnih področij, kot sta zdravstvo ali sociala, prejeli znatno več točk kot na primer organizacije s področja kulture, okolja, človekovih pravic ali demokracije.

Preberite več

Zakon zavrnjen, problematika ostaja: upokojitev v kulturi po referendumu

Društvo Asociacija se je priglasilo med organizatorje referendumske kampanje o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in v medijskih nastopih zastopalo stališče za podporo zakonu. Kot vsebinska NVO mreža, ki zagovarja interese neodvisne kulture ter delavk in delavcev, ki v njej delujejo, smo ocenili, da je kampanja priložnost opozoriti na izrazito nezavidljiv prihodkovni in socialni položaj posameznic in posameznikov, ki so zaslužni za izjemne prispevke k domači in evropski kulturi.

V kampanji smo izpostavili, da je bil vladni zakon korak v pravo smer, predvsem v smislu depolitizacije odločanja o prejemnikih dodatkov, da pa je bil hkrati tudi pomanjkljiv, saj je v celoti izpuščal področje kulture. V kampanji smo opozorili predvsem na problematiko upokojevanja delavk in delavcev v kulturi in umetnosti, saj mnogi zaradi prekarne narave dela ne bodo izpolnili pogojev za upokojitev ali pa se bodo upokojevali z izredno nizkimi pokojninami.

Preberite več

Referendum o izjemnih pokojninah: Asociacija med organizatorji kampanje

Asociacija, ki je že v času napovedi opozicije, da bo zbirala podpise za zakonodajni referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, medijem posredovala svoja stališča, se je na seji upravnega odbora društva poenotila, da se priglasi kot organizator referendumske kampanje. Kot vsebinska NVO mreža, ki zagovarja interese neodvisne kulture ter poklicnih delavk in delavcev, ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v njej delujejo, menimo, da je pomembno, da državljankam in državljanom samostojno in neposredno posredujemo svoje stališče, ki je utemeljeno na dobrem vpogledu v izrazito nezavidljiv prihodkovni in socialni položaj posameznikov in posameznic, ki so zaslužni za izjemne poklicne prispevke k domači in evropski kulturi. V društvu smo ZA uveljavitev zakona, opozarjamo pa, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno. Predlog pokojninske reforme namreč za številne, tudi kulturne delavke in delavce, ne prinaša izboljšav.

Veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, je po našem mnenju zastarel, pomanjkljiv, predvsem pa ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin. V tem oziru po mnenju Asociacije predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke predstavlja korak v pravo smer, četudi bi bile možne dodatne izboljšave predloga. Pomembno pa je, da odločitev o dodelitvi dodatka ne bo več prepuščena diskreciji posameznega ministra. V Asociaciji dosledno nasprotujemo političnemu vplivu na odločanje v polju kulture. Pri tem ocenjujemo, da so v tem trenutku edina relevantna tema upokojevanje in višine pokojnin tako kulturnih delavcev kot delavcev na splošno.

Preberite več

Asociacija o predlogu Zakona o medijih na Odboru za kulturo DZ

V Društvu Asociacija smo se 8. aprila 2025 udeležili 18. redne seje Odbora za kulturo. V okviru prve točke seje, o kateri je odbor razpravljal dva dni, so poslanci in vabljeni gostje obravnavali predlog Zakona o medijih (Zmed-1). V imenu društva je predloge, dopolnitve in pomisleke zbranim predstavila strokovna vodja Asociacije Polona Torkar, ki je pozdravila, da je z amandmaji koalicija pripoznala pomen in predvidela finančne pomoči tudi za nevladne organizacije, ki izvajajo za medije in razvoj področja ključne dejavnosti, a niso medij. Predlog zakona finančnih podpor dejavnosti stanovskih društev, vsebinskih NVO mrež, novinarskih organizacij namreč v osnovi ni eksplicitno predvideval.

V društvo redno spremljamo dogajanje v domačem, predvsem neodvisnem medijskem prostoru in smo pozorno spremljalo tudi pripravo predloga novega medijskega zakona ter ga večkrat komentirali. Strokovna vodja je v nagovoru tako pozdravila, da Ministrstvo za kulturo kot predlagatelj v splošnem pripoznava, da je dejavnost neodvisnih medijev, ki so organizirane kot NVO po Zakonu o nevladnih organizacijah, ključna za pluralnost domačega medijskega prostora. Za ohranjanje in krepitev omenjene dejavnosti so tako ključne tudi osmišljene in raznovrstne podpore, ki jih je mogoče subvencionirati tudi z višjo intenziteto državne pomoči, kot jo pozna sedanja ureditev pri nas. Predlagatelj je namreč seznanjen, da vrsta evropskih držav že priglaša državne pomoči v višini 80% upravičenih stroškov, s čimer se odraža v evropskem prostoru uveljavljeno razumevanje, da določene visokokakovostne medijske vsebine niso komercialno zanimive ter jih je potrebno posebej spodbujati. Četudi predlagatelji zakona napovedujejo, da se bodo tako visoke državne pomoči za NVO priglasile tudi pri nas, je strokovna vodja poudarila, da tega predlog zakona ne eksplicira. To pa pomeni, da še vedno govorimo zgolj o nameri in aktualni politični volji, ne pa tudi dolgotrajni realnosti in s tem višji stabilnosti in vzdržnosti domačega neodvisnega medijskega prostora. To bi po mnenju Asociacije veljalo odpraviti.

Preberite več

Kultura ni dodatek: Asociacija opozarja na ključne manjkajoče vsebine v ReNPM 2026–2034

V društvu Asociacija smo se konec aprila odzvali na predlog Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2026–2034. V njem čemer opozarjamo, da so vsebine, povezane s kulturo, umetnostjo in ustvarjalnostjo, v trenutnem osnutku podhranjene, površno obravnavane in ne sledijo dejanskim potrebam mladih ustvarjalk_cev ter kulturniških organizacij.

V poglavju Kultura, umetnost in ustvarjalnost je – kot izpostavljamo v Asociaciji – zaznati premik fokusa stran od dejanske umetniške produkcije in participacije, saj se predlagani ukrepi nanašajo predvsem na (formalno) izobraževalno sfero. Pri tem pa se ignorira tako vsebinski kot tudi sistemski kontekst, denimo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (ReNPK) ter predlagani akcijski načrt za njeno izvajanje.

Preberite več