Medsektorsko povezovanje

Leto povezovanja umetnosti in duševnega zdravja

Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.

Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.

Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental Health in Kultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.

Preberite več

Na presečišču dolgotrajne oskrbe in kulture: Denis Sahernik

Dolgotrajna oskrba je eden največjih projektov trenutne vlade, ki ga v javnosti še vedno spremlja kopica nejasnosti. Na površju je jasno edino, da državljani plačujemo nov prispevek za storitev, ki naj bi nam nekoč zagotovila dostojno starost; slednji pa je nenazadnje neprijetno presenetil marsikaterega samostojnega delavca v kulturi, med katerimi so številni na robu revščine.

O osnovnih pojmih dolgotrajne oskrbe, kaj ta prinaša ter o nekaterih njenih konkretnih konsekvencah za kulturnike smo izvedli intervju z Denisom Sahernikom, sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bdi nad izvajanjem novega zakona.

Za začetek opredelimo pojem dolgotrajne oskrbe; zakaj jo potrebujemo in zakaj je nismo imeli do zdaj? Oziroma: kaj smo do novega zakona razumeli pod dolgotrajno oskrbo? Gre le za ‘prepakiranje’, se pravi preimenovanje storitev iz Zakona o socialnem varstvu? Kaj zares novega je v dolgotrajni oskrbi, kako so se storitve financirale prej?

Preberite več

Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont

Sklepni dogodek projekta O.PEN / predstavitev raziskave in pogovor

Društvo Asociacija v sodelovanju z SCCA vabi dogodek, na katerem bomo ob koncu leta, pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami ter ob zaključku projekta OPE.N razpravljali o preteklosti, stanju ter prihodnosti neodvisnih prostorov v Sloveniji in širši regiji.

12. 12. 2025 ob 13.00 v projektni sobi SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V prvem delu bo doc. dr. Karolina Babič predstavila izsledke mednarodne raziskave o stanju neodvisnih prostorov v treh balkanskih državah, ki je nastala v okviru projekta OPE.N. Raziskava ponuja celovit vpogled v razmere, s katerimi se soočajo organizacije in kolektivi, ki delujejo izven institucionalnih modelov – od prostorskih politik, možnosti dolgoročnega najema, postopkov sklepanja pogodb, do sistemskih ovir, pomanjkljive infrastrukture in različnih lokalnih rešitev.

V drugem delu bomo s predstavniki domače neodvisne scene, akterji iz regijskih iniciativ za prostore ter odločevalci odprli pogovor o stanju pri nas, se navdihnili s primeri dobrih in poiskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:
– kako uspešno smo po letu 2020 objavljeni Analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je pripravila Asociacija, naslovili v njej identificirane potrebe,
– kako lahko politično in institucionalno zagotovimo, da so neodvisni kulturni prostori prepoznani kot del javne kulturne infrastrukture z minimalnimi standardi za pravno, infrastrukturno in finančno varnost,
– kje nastajajo praznine v podpornih politikah,
– katere dobre prakse že obstajajo in kam bi se lahko razvile,
– kateri ukrepi in strategije so potrebni, da rešitve mislimo, da začasne rešitve in dobre prakse postanejo del trajnih, sistemskih politik za neodvisne kulturne prostore.

Preberite več

“Vsakršna izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za več kot 5 minut lahko trajno poškoduje sluh.” – Intervju z Boštjanom Simonom iz zavoda Tinitus

Prevečkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem načinu življenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje močno vplivajo na slabšanje sluha, zvočna jakost na številnih prireditvah od veselic do športnih dogodkov pa stanje še slabša. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, glasbeniki in organizatorji dogodkov, nenazadnje tudi obiskovalci koncertov in prireditev.

Med najpogostejšimi boleznimi zaradi zvočne obremenitve sluha je tinitus, ki ponavadi prizadene najaktivnejši del populacije med 30. in 45. letom starosti. O stanju slušnega zdravja, regulacijah zvočne jakosti in možnih ukrepih na prireditvah in koncertih, ki bi ga lahko izboljšali, smo govorili z Boštjanom Simonom, glasbenikom in direktorjem Zavoda Tinitus.

Preberite več

Umetnost, skupnost in skrb: Socialno predpisovanje v praksi

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti. V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.

Preberite več

Dobrobit pri delu: kako lahko umetnost naslovi izgorelost in zdravje pri delu

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.

Preberite več

Vabilo na Artists’ Roundtable #8: Umetnost v zdravstvenih in socialnovarnostnih ustanovah

Platforma CultureAndHealth, v kateri sodelujemo tudi v Asociaciji v začetku decembra pripravlja novo srečanje v seriji mednarodnih pogovorov z umetniki, ki ustvarjajo na presečišču kulture, zdravja in skrbstvenih praks. Artists’ Roundtable #8 – Arts in Institutional Health and Care Settings bo potekala 3. decembra ob 14. uri (CET) v spletni obliki. Dogodek združuje izkušene umetnike in kulturne praktike, ki svoje delo razvijajo v neposrednih stikih z zdravstvenimi in Vabilo na Artists’ Roundtable #8: Umetnost v zdravstvenih in socialnovarnostnih ustanovah ter tako soustvarjajo inovativne pristope k dobremu počutju, participaciji in vključevanju.

Prijava na spletni dogodek

Preberite več

Kultura in zdravje – Politika, politike in prakse

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja. Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.

Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja. Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.

Preberite več

Vsako delo šteje. Pogovor o dostojnih pokojninah in starosti z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo

_{Foto: spletišče gov.si}

V okviru Asociacijinih izobraževalnih aktivnosti vabimo na pogovor o predlogu pokojninske reforme z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pogovor bo potekal 6. novembra 2025 ob 15.00 v Galeriji DobraVaga (Adamić-Lundrovo nabrežje 5 v Ljubljani) in bo sočasno v živo prenašan na Radiu Študent. Njegov namen je članom in članicam Asociacije, delavkam in delavcem v neodvisni kulturi, drugim nevladnikom in prekarcem, ponuditi možnost, da se temeljito informirate o učinkih reforme za vas in vse državljane ter samozavestneje odločate glede njene uveljavitve.

Kot vsebinska NVO mreža in organizacija, ki zagovarja neodvisno kulturo, smo v Asociaciji do pokojninske reforme zavzeli stališče, sodelovali s predlogi v zakonodajnem postopku. Naša opozorila glede pravičnosti reforme in predlogi, ki bi jo zagotovili, niso bili upoštevani. Zato smo člane in članice pozvali, da glasujejo za razpis referenduma o pokojninski reformi. Referendum je namreč priložnost, da se o reformi informirano in neposredno odločamo.

Preberite več

Asociacija se pridružuje kampanji proti pokojninski reformi

V Društvu Asociacija smo se odločili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati članstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odločitev smo sprejeli na podlagi več razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splošnem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev niti v kulturno-umetniškem sektorju niti širše, in bo na dolgi rok že tako težaven socialni in materialni položaj teh delavcev še poslabšala.

Tekom javne razprave smo se na predlog zakona obširno odzvali, naše pripombe lahko preberete na povezavi. Konstruktivno držo smo izkazali tudi tekom zakonodajnega postopka: ob tem, da smo se udeležili odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo v Državni zbor poslali tudi predloga dveh amandmajev, sprejetje katerih bi po našem mnenju dejansko izboljšalo položaj prekarnih delavcev ob upokojitvi. Predlagali smo dva popravka zakona, in sicer črtanje nove formule za usklajevanje pokojnin ter dopolnitev člena, ki ureja zagotovljeno pokojnino, tj. minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki znaša 40 let. Oba predloga sta temeljila na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, in kažejo, da bodo delavke in delavci v kulturi med tistimi, ki bodo zaradi reforme v slabšem materialnem in socialnem položaju. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podatke, na podlagi katerih smo predlagali dopolnitve zakona, ki v zakonodajnem postopku niso bile upoštevane.

Preberite več