Društvo Asociacija in Društvo humanistov Goriške vabita na javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Nove Gorice pred lokalnimi volitvami 2026, ki bo v petek, 16. oktobra 2026, ob 18. uri v EPICentru v Novi Gorici.
ZASTAVI VPRAŠANJE ŽUPANSKIM KANDIDATOM
Preberite več
Društvo Asociacija, Zavod PIP in Vetrinjski dvor Narodnega doma Maribor vabijo na javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Maribora pred lokalnimi volitvami 2026, ki se bo predvidoma odvilo v četrtek, 22. oktobra 2026, ob 16. uri v Vetrinjskem dvoru v Mariboru.
ZASTAVI VPRAŠANJE ŽUPANSKIM KANDIDATOM
Preberite več
Mestno občino Maribor (v nadaljnjem besedilu: MOM) od leta 2018 vodi župan Aleksander Saša Arsenovič, ki je bil leta 2022 izvoljen v drugi mandat. Kultura ima v mariborski mestni upravi lasten Sektor za kulturo, ki deluje znotraj Urada za kulturo in mladino. Veljavni strateški dokument na področju kulture je Lokalni program za kulturo v MOM 2024–2027 (LPK), ki je bil sprejet konec leta 2024, izvajati pa se je začel v letu 2025. Prejšnji lokalni program je veljal do leta 2020. Med letoma 2021 in 2024 je bil tako Maribor brez veljavnega lokalnega programa za kulturo.
Preberite večPredsednik Društva Asociacija Uroš Veber je bil ponovno imenovan za predstavnika zainteresirane javnosti v svetu javnega zavoda Kreativno središče Center Rog. V postopku izbora, ki ga je vodil CNVOS, ga je predlagala Asociacija, na javni predstavitvi 17. septembra 2026 pa je bil imenovan s soglasjem obeh kandidatov.
Veber sicer funkcijo, na katero je bil izvoljen, opravlja že od leta 2021. V preteklem mandatu je o svojem delu tudi redno poročal, poročila o njegovem delu v svetu pa so javno dostopna.
Preberite več
V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je šesti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Maribor (MOM), drugi največji občini, ki ima za Ljubljano največ kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.
Na naša vprašanja so odgovarjale tri kulturne delavke: pesnica, publicistka in založnica Anja Zag Golob, koreografinja Mojca Kasjak ter pedagoginja, producentka in vizualna umetnica Maja Pegan; slednja je ločeno odgovarjala tudi v imenu organizacije Hiša! Društvo za ljudi in prostore. Producentka Petra Hazabent je prav tako odgovarjala v dveh vlogah, kot samostojna kulturna delavka ter predstavnica Društva za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB. Poleg tega smo govorili še z Urošem Kaurinom s Kulturno-umetniškega društva Moment, ki se ukvarja z razvojem neodvisnega gledališča, Katjo Sreš s Kulturno-umetniškega društva Coda, v okviru katerega deluje glasbena šola, društvo pa se ukvarja tudi z organizacijo koncertov, ter Miho Horvatom z Ustanove Fundacija Sonda, ki deluje na področju teorije in prakse avdiovizualne umetnosti. V imenu MOM je odgovarjal Bojan Golčar s Sektorja za kulturo v Uradu za kulturo in mladino.
Preberite več
V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je peti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Nova Gorica (MONG). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.
Na naša vprašanja sta odgovarjali kulturni delavki Sendi Mango, intermedijska umetnica in članica kolektiva BridA, ter kantavtorica, pesnica in prevajalka Sabina Vostner. Nataša Kovšca je odgovarjala v imenu Galerije Gong, Tadej Stolič pa za Kulturno-umetniško društvo MORGAN, ki organizira glasbene festivale in koncerte. V imenu MONG je odgovarjala Marinka Saksida z Oddelka za družbene dejavnosti.
Preberite več
V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je četrti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Ljubljana (MOL), največji občini, ki ima tudi največ kulturnih programov, organizacij in delavcev. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.
Pogovarjali smo se s štirimi kulturnimi delavci: intermedijskim umetnikom Vukom Ćosićem, zvočnim umetnikom Branetom Zormanom, vizualnim umetnikom Adrijanom Praznikom ter DJ-ko, producentko in tonsko tehnico Veroniko Černe. Prav tako smo govorili s predstavniki več nevladnih kulturnih organizacij: Niko Vogrič Dežman z Druge godbe, ki organizira znan festival svetovne glasbe, Mašo Cvetko s Prostoroža, ki se ukvarja z vprašanji javnega prostora, Aljo Lacković s Plesnega teatra Ljubljana, Katjo Pahor z Društva Ljudmila, ki je laboratorij za znanost in umetnost, ter Ireno Pivka z Zavoda CONA, ki sodobne umetnosti povezuje z ekologijami in prostori. Za MOL pa je odgovarjala Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo.
Preberite večMestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) od leta 2006 vodi župan Zoran Janković, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 izvoljen v prvem krogu z 61,83 % glasov. V primerjavi z drugimi mestnimi občinami, kjer kultura po pravilu sodi pod oddelke za družbene dejavnosti, velja uvodoma izpostaviti, da ima kultura v MOL lasten oddelek mestne uprave, in sicer Oddelek za kulturo, ki opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju kulture, kulturne dediščine in mladinske politike, zagotavlja pogoje in sredstva za delovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij, društev, skupin in posameznikov ter za izvajanje kulturnih in mladinskih programov, projektov in javne kulturne infrastrukture. Oddelek za kulturo sicer uresničuje tudi cilje s področja Urada za mladino, do leta 2025 pa je zagotavljal celo sredstva za delovanje in investicije javnega zavoda Živalski vrt in z njim povezanih enot.
Dopolnitev, 11. september 2026: Po objavi analize smo prejeli odziv Mestne občine Ljubljana. Nekatere navedbe prinašajo dodatne podatke, pri nekaterih gre za drugačen metodološki zajem oziroma interpretacijo, ob ponovnem preverjanju pa smo eno od formulacij analize tudi natančneje opredelili. Odziv MOL in pojasnilo Asociacije objavljamo na koncu analize.
Preberite večMestno občino Nova Gorica je v zadnjem obdobju nedvomno najbolj zaznamoval projekt Evropska prestolnica kulture GO!2025 (v nadaljevanju GO!2025). Projekt obeh Goric in Ministrstva za kulturo RS je stal preko 20 milijonov EUR, sredstva pa je delil Javni zavod GO!2025. Skupaj je bilo v Italiji in Sloveniji v sklopu GO!2025 izpeljanih preko 1600 umetniških dogodkov z 1,5 milijona obiskovalci.[i]
Občine slovenske Istre se na različnih področjih zgodovinsko povezujejo na medobčinski ravni in prav nič drugače ni na področju kulture. V decembru 2021 so tako, na podlagi sodelovanja pri prijavi za poridobitev naziva Evropska prestolnica kulture 2025, izdale prvo skupno kulturno strategijo. Istrska kulturna strategija Kultura.PIKA [i] (strategija) je prva skupna kulturna strategija občin Piran, Izola, Koper in Ankaran za obdobje 2021 – 2030.
Skupna kulturna strategija vseh občin je nov in relativno splošen dokument. Vse omenjene občine z izjemo Ankarana imajo sicer svoje programe za kulturo. Skupna strategija programov ne nadomešča, ampak jih, kot sami pravijo, nadgrajuje. Strategija je tako v resnici zarisala zgolj splošne smernice, ki jim bodo občine skušale slediti. Tako so se med drugim zavezali skupni podpori vrhunskim glasbenim prireditvam in festivalom in h krepitvi gledališke produkcije. Zapisali so tudi, da želijo okrepiti vlogo prepoznavnih filmskih festivalov in zagotoviti boljšo infrastrukturo, ki bo omogočala izvajanje filmske vzgoje za mlade. Na področju intermedijskih umetnosti so se zavezali institucionalnemu priznanju področja, ureditvi financiranja in zagotavljanju primerne infrastrukture.
Preberite več