Samozaposlenost spada med atipične oblike dela, ki odstopajo od zaposlitev po pogodbah za nedoločen čas. Samozaposleni se zato včasih znajdejo v situaciji, v kateri si je smiselno prizadevati, da so, njihovemu statusu navkljub, obravnavani čim bolj enakopravno in da niso diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki opravljajo isto delo v okviru tipične oblike zaposlitve.

Tokrat v okviru Servisa za ustvarjalce obravnavamo situacijo, ko se samozaposleni dogovori za izplačilo v bruto ali neto znesku, kar niso najbolj prikladni izrazi glede na njegov samozaposleni status, temveč so bolj pogosto v rabi v primeru delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem.

Preberite več

Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko samozaposleni v Sloveniji prejmejo honorar s strani organizacije (ali posameznika), ki je rezident druge države.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo navedli nekatere administrativne vidike poslovanja s tujino in predstavili, na kaj morajo biti ustvarjalci na področju kulture in kreativnih industrij načeloma pozorni, ko poslujejo s tujino in iz tujine prejmejo honorar za opravljeno delo ali storitev.

Preberite več

Posamezniki se pogosto odločajo za status samozaposlenega v kulturi zaradi možnosti, da ob tem tudi pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. V kolikor je vloga za to pravico uspešna, jim prispevke za socialno varnost plačuje Ministrstvo za kulturo.

V tokratnem servisnem prispevku pa se bomo osredotočili na vprašanje, kaj storiti, ko je prošnja za pravico do plačila prispevkov zavrnjena.

Preberite več