Nekatere občine in večina mestnih občin imajo tudi razpise za nevladne organizacije v kulturi in ob tem je ponavadi postavljen pogoj, da se lahko na razpise prijavijo organizacije, ki imajo sedež v sami občini, ki razpisuje sredstva.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo, ali obstajaj način, da se organizacija kljub temu, da nima sedeža v občini, ki objavlja razpis, vseeno lahko uspešno prijavi, ne da bi bila prijava avtomatsko zavržena.
Po podatkih raziskav, ki so se ukvarjale s socialnim položajem samozaposlenih v kulturi se samozaposleni mnogokrat znajdejo v finančni stiski. Po zadnjih podatkih tako kar skoraj polovica samozaposlenih v kulturi ne dosega prihodka, ki bi bil enak minimalni plači, skoraj ena tretjina pa pade pod prag revščine.
Tokrat v sklopu Servisa za ustvarjalce pojasnjujemo ali je samozaposleni v kulturi lahko upravičen tudi do socialnih transferjev, kot je denarna socialna pomoč.
Preberite več
Z januarsko grafično osvežitvijo Kulturosfere prenavljamo tudi dve izmed naših najbolj branih rubrik Evro na evro in Razpisi v kulturi.
Razpisne priložnosti za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi od doma in iz tujine vam bomo še vedno posredovali vsak mesec. Razlika je le, da jih zaradi lažje preglednosti združujemo v enoten prispevek z naslovom Razpisne priložnosti. Srečno pri prijavah!
Samozaposlenim osebam se lahko ponudi tudi priložnost za (začasno ali stalno) zaposlitev za polni delovni čas. Pri tem pa se pogostokrat pojavi vprašanje, če se lahko te osebe v popoldanskem času še naprej ukvarjajo z deli, ki so jih opravljali kot samozaposleni in katera delovna pravna oblika je za tovrstno delo najprimernejša.
Tokrat predstavljamo in primerjamo dve najpogostejši možnosti, med katerima se običajno odločajo zaposleni, ki želijo v popoldanskem času opravljati še dodatno delo, ki ni vezano na njihovo primarno zaposlitev.
Preberite večStatus samozaposlenega v kulturi, pridobljen na Ministrstvu RS za kulturo, predstavlja eno temeljnih formalnih oblik dela za ustvarjalce na področju kulture. Pridobivanje statusa je formaliziran postopek, ki zahteva izpolnjevanje obrazcev, pregled ustrezne uredbe in njenih prilog ter dodajanje različnih dokazil, kar posameznikom pred odločitvijo za pridobitev statusa pogosto predstavlja precejšnjo administrativno oviro.
Ker je postopek pridobivanja statusa za marsikoga zapleten, smo v Društvu Asociacija oblikovali delavnico kjer vam pomagamo pri prijavi za status, prav tako vas informiramo o nekaterih pomembnejših prednostih in slabostih statusa.
Imate kot samozaposleni na področju kulture in kreativnih industrij vprašanja iz področij administracije, računovodskih obveznosti, prava, razpisov, davkov, itd.? Morda imate kot samostojni ustvarjalec_ka težave z določanjem lastnega delavnika, s postavljanjem cene svojega dela, s sodelovanjem pri projektih in sorodnimi t.i. mehkimi veščinami.
Samostojni ustvarjalci so pogosto strokovnjaki za delo s katerim se ukvarjajo, hkrati pa so glede ostalih, za tekoče delo relevantnih dejavnosti, prepuščeni sami sebi. Da temu ne bo več tako smo v Društvu Asociacija v sodelovanju s Poligon kreativnim centrom pričeli z vzpostavljanjem Servisa za ustvarjalce, kjer bomo asistenco nudili tako glede administrativnih in sorodnih vprašanj, kot glede različnih drugih veščin potrebnih za uspešno samostojno delovanje.
V razpisu za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi je navedeno, da so do prijave upravičene osebe, ki so trenutno vpisane v razvid samozaposlenih v kulturi in bodo v njem ostale vpisane do konca leta, v katerem bodo štipendijo prejemale, pri tem pa se zastavlja vprašanje, če se lahko na ta razpis prijavijo osebe, ki v času trajanja prijav na razpis niso delovno aktivne.
Opisana situacija se lahko zgodi v primeru porodniškega ali bolniškega dopusta in tokrat v Servisu za ustvarjalce pojasnjujemo ali se samozaposleni v kulturo v takšnem primeru lahko prijavijo na razpis.
Nekaterim samozaposlenim v kulturi plačuje obvezne prispevke za socialno varnost Ministrstvo za kulturo, drugi si obvezne prispevke za socialno varnost plačujejo sami. V obeh primerih je višina minimalnih prispevkov določena glede na najnižjo zavarovalno osnovo, ki trenutno znaša 60% povprečne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (v nadaljevanju PP). Tisti samozaposleni, ki nimajo pravice do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva, katerih dobiček presega 60% PP pa so obvezani k plačevanju višjih prispevkov.
Ker je izračun zavarovalne osnove kompleksen, samozaposlenim pogosto ni jasno, ob približno kako visokih dohodkih se jim lahko zgodi, da postanejo obvezani k plačevanju višjih prispevkov. V tokratnem servisu Asociacije bomo razložili, kdaj se to lahko pripeti.
Preberite večDecember je dober mesec za iskanje priložnosti za financiranje v tujini. Pripravili smo izbor najzanimvejših tujih razpisnih priložnosti za NVO in samozaposlene v kulturi.
Tokrat so v središču razpisov filmarji, NVO, uprizoritveniki, intermedijci ter mladi kulturni delavci.
V Asociaciji vsak mesec izberemo nekaj najzanimivejših domačih razpisnih priložnosti za nevladnike in samozaposlene v kulturi.
Tokrat izpostavljamo priložnost za intermedjske ustvarjalce ter dramaturge.