Društvo Asociacija in Zavod Motovila sta v sredo, 4. novembra 2026, izvedla izobraževanje z naslovom Zadnja priložnost Ustvarjalne Evrope: kako do evropskih sredstev za kulturo v letu 2027. Izobraževanje je vodila Vita Rau iz zavoda Motovila, ki je tudi predstavnica CED Slovenija, nacionalne kontaktne točke tega programa. Predavateljica je predstavila aktualne razpisne priložnosti ter kaj pričakovati v zadnjem letu programa.
Uvodoma je Vita Rau predstavila zavod Motovila, nevladni in neprofitni zavodu v javnem interesu na področju kulture. S štirimi sodelavkami in mrežo partnerjev v več kot 40 državah spodbuja mednarodno povezovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter izvaja dejavnosti CED Slovenija, vstopne točke za vse, ki želijo sodelovati v Ustvarjalni Evropi.
Društvo Asociacija vabi na izobraževalni posvet Rabota po meri robota: vplivi umetne inteligence na kulturno-umetniško delo, ki bo v sredo, 11. novembra 2026, od 11.00 do 15.00 potekal v Galeriji ZDSLU v Ljubljani.
Umetna inteligenca je v kratkem času postala orodje, s katerim se srečujejo skoraj vsi kulturni poklici, od prevajalstva in založništva do filma in sodobne umetnosti. Spreminja načine dela, delovne pogoje in razmerja med ustvarjalci, naročniki in tehnološkimi podjetji, odpira pa tudi nova vprašanja avtorstva in avtorskih pravic. Posvet bo povezal strokovnjake s področij umetne inteligence, filozofije, prava in kulture ter odprl vprašanje, kako te spremembe usmerjati v korist kulture in njenih ustvarjalcev.
Zaradi osebnih okoliščin predavatelja je prejšnji termin izobraževanja odpadel, v sodelovanju z DobraVaga zato razpisujemo nov termin.
Ustvarjalke in ustvarjalci morate svoje kreativno udejstvovanje urediti tudi pravno-formalno. Za to je treba opraviti številne administrativne postopke, ki jim sledijo računovodske obveznosti. Izrednega pomena je, da to znanje osvojite čim prej. Zato Društvo Asociacija in DobraVaga združujeta moči in vabita na delavnico o računvodstvu in davkih za kulturne ustvarjalke in ustvarjalce.
Ne zamudite zadnjih priložnosti za sofinanciranje, ki jih omogoča Ustvarjalna Evropa. Z letom 2027 namreč vstopamo v zadnje leto aktualnega programa EU Ustvarjalna Evropa; Evropska komisija je namreč za obdobje 2028–2034 predlagala nov program AgoraEU. Ker novi program še ni potrjen, se lahko objava prvih razpisov za leto 2028 zamakne, zato je zdaj ključen trenutek, da izkoristite še zadnje priložnosti Ustvarjalne Evrope!
Člani in članice nam sporočate, da vam iz Ministrstva za kulturo sporočajo, da roka za oddajo vlog za karierno dinamiko ni, ker se odločbe trenutno ne izdajajo. To NE DRŽI.
Prvič: sedanje vodstvo ministrstva je sicer napovedalo spremembe krovnega zakona na področju kulture, vendar te spremembe še niso bile sprejete. Razredi karierne dinamike so torej še vedno urejeni z zakonom, zato se ministrstvo ne more samovoljno odločiti, da odločb ne bo izdajalo. Nasprotno: zakon ministrstvo zavezuje, da o uvrstitvi v razred karierne dinamike odloči z odločbo. Če ministrstvo o vlogah ne odloča v predpisanih rokih, lahko nastopi molk organa, zoper katerega imajo vlagatelji ob izpolnjenih procesnih pogojih na voljo pravna sredstva, vključno z upravnim sporom.
Drugič: ne drži, da roka za oddajo vlog ni. 50. člen prehodnih in končnih določb ZUJIK-I namreč jasno določa, da bo vsak samostojni delavec v kulturi, ki je bil ob uveljavitvi ZUJIK-I že vpisan v razvid in v enem letu od uveljavitve zakona ne odda vloge, po uradni dolžnosti uvrščen v razred karierne dinamike »samostojni delavec v kulturi III«. Če vloge ne oddate pravočasno, boste torej uvrščeni v najnižji razred z najnižjimi plačanimi prispevki. Vlogo seveda lahko oddate tudi po 22. oktobru 2026, torej po presečnem datumu. Vendar boste v tem primeru od tega datuma do izdaje odločbe uvrščeni v najnižji razred karierne dinamike, kar vam bo v škodo, saj lahko poznejša vložitev vloge povzroči zamik uvrstitve v ustrezni višji razred karierne dinamike in s tem tveganje finančnega prikrajšanja, predvsem če pogoje za višji razred že izpolnjujete.
Odbor Državnega zbora za kulturo je 30. septembra na nujni seji obravnaval posledice poletne ustavitve oziroma zastojev pri financiranju kulturnih programov in projektov. V Društvu Asociacija smo opozorili, da sprejeti rebalans sicer odpravlja del neposrednih težav, vendar vprašanje za kulturni sektor s tem še ni zaključeno. Država mora zagotoviti, da se finančna in upravna negotovost ob proračunskih težavah ne prenaša na organizacije, samostojne delavce in druge izvajalce, ki na njene odločitve nimajo vpliva.
Ministrstvo za kulturo je poleti izvajalce obvestilo o možnem zmanjšanju sredstev in jih pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila. Ustavljeni oziroma preklicani so bili tudi nekateri razpisni postopki. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji pojasnila, da je novo vodstvo ob prevzemu ministrstva ugotovilo 8,9 milijona evrov primanjkljaja za že prevzete in zakonske obveznosti, od tega 3,9 milijona evrov na postavki za prispevke za socialno varnost samozaposlenih. Po njenih besedah je ministrstvo zato najprej uvedlo notranje varčevalne ukrepe, nato pa ustavilo oziroma preklicalo nekatere postopke, pri katerih odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Ministrica je obenem poudarila, da so bila z rebalansom dodatna sredstva zagotovljena in da se financiranje večine programov in projektov nadaljuje.
Med vladnimi gradivi v obravnavi je bil objavljen predlog uredbe o višini dnevnega bolniškega nadomestila za samostojne delavce v kulturi. Ker uredba še ni sprejeta, v letu 2026 pa so bile izdane odločbe, pri katerih se odpirajo vprašanja glede uporabljene pravne podlage in izračuna, smo pripravili odgovore na najpogostejša praktična vprašanja.
Informacije so namenjene samostojnim delavcem v kulturi, ki so v letu 2026 že prejeli odločbo, še čakajo na odločitev ministrstva ali so zoper odločbo že sprožili sodni postopek.
V zadnjem času se nekateri samostojni delavci in delavke v kulturi soočate z nepričakovanimi pozivi za plačilo prispevkov za socialno varnost, čeprav imate priznano pravico do njihovega kritja s strani države oziroma Ministrstva za kulturo v njenem imenu. V prispevku obravnavamo razloge, zaradi katerih lahko pride do takšnih zahtev za doplačila in kaj lahko storite, če smatrate, da so ti prispevki neupravičeno visoki.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
