Dobre prakse NVO v kulturi: GT22

Foto@GT22

Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22

Nevladne organizacije v kulturi zaradi prekarne narave dela vse več upov polagajo v združevanje resursov, predvsem pri upravljanju prostorov. Iz teh procesov v številnih krajih nastajajo samonikli kulturni centri, kjer nevladni ustvarjalci in ustvarjalke prečijo vsiljene ostre meje posameznih polj umetnosti in skozi svoje delo izumljajo nove strategije skupnostnega upravljanja.

Tovrstni primer je v zadnjih letih tudi mariborski GT22, kulturni center, ki je zrasel v središču mesta in ki ga s svojo vsebino napolnjujejo uprizoritveni, intermedijski, filmski, vizualni in številni drugi ustvarjalci.Preberite več

Iz prve vrste: Ljudmila

V tokratni Kulturosferi med člani Asociacije predstavljamo Društvo Ljudmila, ki je že leta pomemben del intermedijske umetnosti pri nas in v tujini.

V svojem delu prepletajo tehnologijo in umetnost, s številnimi projekti pa skrbijo tudi za odprtokodni pristop k internetni infrastrukturi. Prek njihove nepogrešljive skrbi za tovrstne podporne sisteme številnim kulturnikom in ostalim samoorganiziranim interesnim skupnostim omogočajo lažji in varnejši dostop do spletnih orodij.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Pia Brezavšček

V zadnjih letih je predvsem za neodvisne ustvarjalke in ustvarjalce vse težji dostop do kritik v medijih postal izjemno velik problem. Ministrstvo nanje še vedno veže kriterije za sredstva, hkrati pa tudi kritiki od svojega dela ob pomanjkanju prostora zanje le stežka živijo.

Nedavno se je o tem odvijala razprava na odboru za kulturo v državnem zboru, zato smo k pisanju tokratne kolumne povabili Pio Brezavšček, samozaposleno kritičarko, predsednico Društva za sodobni ples in sourednico nove kritiške platforme Neodvisni ter revije Maska.

Preberite več

Letni davčni obračun za samozaposlene

Osebe samozaposlene v kulturi in kreativnih industrijah so, tako kot tudi vse ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, vsako leto obvezane k oddaji letnega davčnega obračuna. To morajo (za preteklo leto) storiti najkasneje do 31. marca naslednjega koledarskega leto. Letos torej samozaposleni oddajajo obračun za leto 2018, na podlagi katerega se jim bo odmerila akontacija dohodnine za leto 2019.

V tokratnem servisu za ustvarjalce bomo predstavili nekatere vidike izpolnjevanja letnega davčnega obračuna, ki so bili med drugim predstavljeni tudi na zadnji delavnici v sklopu Servisa za ustvarjalce. Osredotočili se bomo tudi na to, kaj se  zgodi v primeru, ko samozaposleni letnega davčnega obračuna ne oddajo.

Preberite več

Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja

V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem čedalje bolj izključena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja preživetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepuščena golemu naključju občasnega financiranja.

Ker se na temo mobilnosti postavlja kopica vprašanj, organiziramo Nomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška in Asociacija kot vsebinski partner posvet s podnaslovom: Kako ustvariti in povezati rezidence na področju sodobnega ples v JV Evropi? Posvet bo potekal v petek, 8. marca 2019 od 11:00 do 13:00 v Kinu Šiška (Komuna).

Preberite več

Servis: Ustanovitev društva ali zavoda?

Posamezniki in ustvarjalci na področju kulture in umetnosti, se pogosto odločajo o ustanovitvi nevladne organizacije, ob tem pa se znajdejo pred dilemo, katera pravna oblika –  društvo ali zavod – je glede na njihove potrebe najbolj primerna.

Društvo in (nevladni) zavod sta sicer precej različni obliki organizacije, ki pa sta v osnovi obe namenjeni opravljanju nepridobitne dejavnosti. Poleg prednosti in slabosti posamezne oblike nevladne organizacije v tokratnem prispevku servisa Asociacije pojasnjujemo tudi, ali je lahko oseba, ki ima status samozaposlenega v kulturi, ena od ustanoviteljic društva ali zavoda.

Preberite več

Sistemsko financiranje vsebinskih mrež NVO

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) področnim ministrstvom nalaga obveznost, da zagotovijo javne razpise in financiranje projektov ter programov vsebinskih mrež, kot subjektov podpornega okolja, namenjenim spodbujanju razvoja nevladnih organizacij. Vsebinske podporne mreže nevladnih organizacij, katerih temeljna dejavnost predstavlja podporo posameznim NVO oz. NVO sektorju, so bile do ZNOrg sofinacirane iz sredstev Ministrstva za javno upravo.

Društvo Asociacija je kot vsebinska mreža nevladnih organizacij s področja kulture dopis z vprašanjem, kdaj bo znano, v kakšni razpisni obliki in s kakšnimi proračunskimi sredstvi bo v letu 2019 poskrbljeno za sistemsko financiranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij, naslovilo na Ministrstvo za kulturo.

Preberite več

Servis: Bruto in neto plačilo samozaposlenega

Servis za ustvarjalce_logo-06

Samozaposlenost spada med atipične oblike dela, ki odstopajo od zaposlitev po pogodbah za nedoločen čas. Samozaposleni se zato včasih znajdejo v situaciji, v kateri si je smiselno prizadevati, da so, njihovemu statusu navkljub, obravnavani čim bolj enakopravno in da niso diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki opravljajo isto delo v okviru tipične oblike zaposlitve.

Tokrat v okviru Servisa za ustvarjalce obravnavamo situacijo, ko se samozaposleni dogovori za izplačilo v bruto ali neto znesku, kar niso najbolj prikladni izrazi glede na njegov samozaposleni status, temveč so bolj pogosto v rabi v primeru delovnega razmerja med delodajalcem in delavcem.

Preberite več

Servis: Prihodki iz tujine

Sodobna umetniška in kulturna scena postajate vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko samozaposleni v Sloveniji prejmejo honorar s strani organizacije (ali posameznika), ki je rezident druge države.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo navedli nekatere administrativne vidike poslovanja s tujino in predstavili, na kaj morajo biti ustvarjalci na področju kulture in kreativnih industrij načeloma pozorni, ko poslujejo s tujino in iz tujine prejmejo honorar za opravljeno delo ali storitev.

Preberite več