V zakonodajno proceduro je bil vložen Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, pogovorno imenovan tudi zakon o kulturnem evru, ki skrbi za investicije in vlaganja v razvoj kulture, ki niso del rednega financiranja.
Asociacija se je v sklopu javne razprave odzvala na predlog, saj menimo, da bi moral šesti cilj prepoznati celoten nevladni sektor.
V preteklih letih je Asociacija zabeležila veliko vidnih uspehov in premikov na področju kulturne politike, za kar se lahko zahvalimo tudi delu in angažmaju dosedanje predsednica Jadranke Plut.
Na izrednem občnem zboru, ki je potekal 6. novembra pa so člani Asociacije izbrali novo predsednico in sicer bo Asociaciji v prihodnjih letih predsedovala Inga Remeta, dosedanja podpredsednica in članica upravnega odbora Asociacije, vodja gledališča Glej ter odlična poznavalka razmer na področju neodvisne kulturne produkcije.
V nizu predstavitev lokalnih kulturnih politik smo se tokrat odpravili v Brežice.
Pogovarjali smo se predvsem o pogojih za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij v kontekstu manjše občine.
Samozaposleni v kulturi so po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) upravičeni do nadomestila za čas nezmožnosti dela zaradi bolniške odsotnosti. Določilo smo v Asociaciji že večkrat problematizirali, predvsem je težava tudi v višini dnevnega nadomestila.
Višina nadomestila bolniške za samozaposlene v kulturi se po ZUJIK določi vsako letno s posebno uredbo, ki jo je ministrstvo za leto 2019 že poslalo v javno obravnavo. Prvič od kar se sprejema uredba, je bil zabeležen predlog zvišanja nadomestila, a žal zgolj za 1 evro, kar še vedno ne zadošča, da bi samozaposleni prišli nad prag revščine.
V Kulturosferi redno sledimo zanimivim razpisnim priložnostim iz tujine.
Tokrat posredujemo vesti o razpisih za vizualne in intermedijske umetnike, producente, ki sodelujejo s tujino ter rezidence za kuratorje.
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., znotraj katere deluje Galerija P74, je nedavno obeležila dvajsetletnico svojega delovanja. V prvih dveh desetletjih so priredili so več kot 260 razstav in 320 spremljevalnih dogodkov ter sodelovali z več kot 900 umetniki, kustosi in predavatelji.
Začeli so kot nov model umetnostne institucije, ki je prešel od klasične objektivne razstave k diskurzivni obliki delovanja. Danes predstavljajo enega ključnih produkcijsko-izobraževalnih centrov sodobne umetnosti v Ljubljani. So ustanovitelj osrednje neodvisne nagrade za mlade vizualne umetnike “Nagrade skupine OHO”. Za rubriko Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri predstavljamo člane in članice Asociacije, smo se tokrat pogovarjali z umetniškim in poslovnim direktorjem Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadejem Pogačarjem, sicer tudi članom upravnega odbora Asociacije.
Vsak mesec za vas pripravljamo nabor najzanimivejših aktualnih razpisov v Sloveniji na področju kulture.
Tokrat posebej izpostavljamo pobudo domačih nevladniških kulturnih producentov, ki so vzpostavili mednarodno izobraževalno platformo Parl.
V aprilu 2018 je pričel veljati Zakon o nevladnih organizacijah. Vas zanima, kdo po novem šteje za nevladno organizacijo in kaj je v zvezi s tem potrebno napisati v statute in ustanovne akte? Zakon je uvedel tudi status nevladne organizacije v javnem interesu, ki povsem nadomešča sedanji status društva v javnem interesu, prenovil pogoje za pridobitev takšnega statusa in uredil poročanje organizacij s statusom.
Na predavanju bomo predstavili vse ključne rešitve novega zakona, ki bi ga moral poznati vsak nevladnik. Poseben poudarek bomo namenili tudi obveznostim vseh tistih, ki status v javnem interesu na področju kulture že imajo, da ga ne izgubijo.
Partnerji Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije, med katerimi je tudi Asociacija, smo 10. oktobra 2018 v Poligonu organizirali nacionalno srečanje nevladnih organizacij, z naslovom: »Podprimo se!«.
Izhodišče srečanje je predstavljalo vprašanje, kako graditi solidarnost med nevladnimi organizacijami in širše, eden izmed ciljev srečanja pa je bilo skupno snovanje konkretnih mehanizmov za gradnjo solidarnosti.
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo poslalo tako imenovani Zakon o kulturnem evru, ki v veliki meri opredeljuje investicije v kulturno infrastrukturo.
Predlagani zakon, s polnim imenom Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, po posameznih letih in področjih določa, kako bodo potekale investicije v letih od 2020 do 2026.