Društvo Asociacija – društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture
Medsektorsko povezovanje
Asociacija si prizadeva za povezovanje neodvisne kulturne in umetnosti z drugimi sektorji, denimo izobraževanjem, mladino, tehnološkim razvojem, gospodarstvom itn.
Med 21. in 26. avgustom je v Komiži na otoku Vis potekala 10. Zelena akademija, v sklopu katere je potekal tudi vsebinski modul, ki ga je organizirala Kooperativa, regionalna mreža za kulturo na Zahodnem Balkanu, katerega soustanoviteljica je tudi Asociacija. Pogovori so potekali predvsem na temo branjenja prostorov avtonomnih kulturnih in družbenih centrov, pa tudi na temo feministične politične ekologije v sodobnih kontekstih. V imenu društva se je programa udeležil predsednik Uroš Veber.
Z velikim veseljem v Asociaciji objavljamo tretjega v vrsti štirih nacionalnih razpisov za razvoj in izvedbo projektov na področju kulture in zdravja! Z razpisom bomo ponovno podprli razvoj in izvedbo umetniških ali kulturnih projektov, katerih cilj je izboljšati zdravje in dobro počutje posameznikov ali skupnosti in izkazujejo zavedanje pomena interdisciplinarnega sodelovanja in delovanja na področjih zdravstva, sociale, oskrbe in/ali izobraževanja ter potencial za razvoj trajnejših praks.
Upravičeni prijavitelji so poklicne_i umetnice_ki ali umetniški kolektivi z izkazanimi referencami na svojem umetniškem področju, ki delujejo v Sloveniji in se ne glede na starost želijo na novo ali dodatno vzpostaviti na presečnem področju umetnosti oz. kulture in zdravstva, sociale, oskrbe in/ali izobraževanja. 18. 9. bomo ob 10:00 organizirali tudi informativni dogodek o razpisu, na katerem bomo na kratko predstavili sam razpis, nato pa prostor odprli za vaša morebitna vprašanja.
Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2026–2030 predstavlja temeljne usmeritve aktualne vlade na različnih področjih javnega delovanja, med katerimi imata pomembno mesto tudi kultura in umetnost. Področje kulture ni pomembno zgolj zaradi ohranjanja kulturne dediščine in razvoja umetniškega ustvarjanja, temveč ima širši družbeni pomen, saj vpliva na identiteto, ustvarjalnost, izobraževanje in vsesplošno povezanost družbe.
V nadaljevanju je predstavljena analiza koalicijske pogodbe z vidika predvidenih učinkov na področje kulture, možnega vpliva na kulturno-umetniški sektor ter širših družbenih posledic. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem financiranja kulture, položaju nevladnih organizacij, statusu samostojnih delavcev v kulturi, medijski in avtorskopravni zakonodaji ter prihodnjemu razvoju kulturnih politik. Namen analize je oceniti, katere zaveze predstavljajo priložnosti za izboljšanje položaja sektorja, pri katerih se pojavljajo morebitna tveganja in katere bi za sektor pomenile nazadovanje glede na obstoječe stanje. Analiza pri tem izhaja iz razumevanja kulture kot povezanega ekosistema, v katerem imajo javni zavodi, nevladne organizacije, samostojni delavci v kulturi, ljubiteljska kultura, občinstva in drugi deležniki različne, vendar medsebojno povezane vloge.
Na 11. seji Nacionalnega sveta za kulturo, ki je 27. julija 2026 potekala na Ministrstvu za kulturo in sta se je udeležili tudi ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc ter državna sekretarka Uršula Menih-Dokl, so člani sveta obravnavali posledice napovedanih rezov v kulturi. Razprava se je osredotočila predvsem na finančno vrzel, ki jo je novo vodstvo ministrstva zaznalo v proračunu Ministrstva za kulturo, ter na njene posledice za izvajanje kulturnih programov in projektov, vključno s prošnjo upravičencem, naj do sprejetja rebalansa proračuna ne vlagajo zahtevkov za izplačila. V okviru razprave na temo je strokovna vodja Asociacije Polona Torkar predstavila ključne ugotovitve hitre analize posledic zaustavitve javnih razpisov in zamikov pri financiranju kulturnih programov in projektov, celotno analizo pa posredovala Ministrstvu za kulturo in Nacionalnemu svetu za kulturo. Na dnevnem redu sta bili ob tej točki še črpanje kohezijskih sredstev ter seznanitev s stanjem glede novoustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve ter Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.
V društvu Asociacija nadaljujemo s serijo izobraževanj, namenjenih krepitvi znanj in kompetenc samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij na področju kulture.
V času, ko se številni samostojni delavci v kulturi, nevladne organizacije in drugi kulturni delavci soočajo z negotovostjo zaradi zastojev v upravnih postopkih in zamud pri odločanju ter izplačevanju razpisnih sredstev, postaja razumevanje upravnih postopkov pomembno orodje za učinkovitejšo uveljavitev pravic. Dobro poznavanje pravil postopka lahko pomaga pri razumevanju, kaj lahko od upravnih organov pričakujemo, kako ukrepati procesnih zapletih ter kako uporabiti sredstva, ki so nam na voljo.
Zato vas vabimo na tematski seminar s prof. dr. Polonco Kovač, profesorico upravnega prava in javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.
V Društvu Asociacija v zadnjih tednih, intenzivneje pa v zadnjih dneh, prejemamo številna zaskrbljena sporočila članov in drugih izvajalcev javnega interesa na področju kulture zaradi zastojev pri izvajanju postopkov, izplačil in financiranja programov ter projektov, ki jih vodi Ministrstvo za kulturo oziroma z njim povezane osebe javnega prava.
Izvajalci – tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije, samostojni delavke in delavci ter javni zavodi – nas obveščajo, da prihaja do različnih oblik zadrževanja postopkov in izvajanja obveznosti, med drugim:
zadrževanja izplačil že odobrenih zahtevkov, za katere obstajajo sklenjene pogodbe in dogovorjeni roki;
zadrževanja sklepanja pogodb pri razpisih, kjer je ministrstvo že izdalo odločitve o izboru;
zamud pri izdajanju odločb v postopkih, kjer so upravičenci vsebinsko izpolnili pogoje;
zastojev pri postopkih, povezanih s statusom in pravicami samostojnih delavcev v kulturi.
V maju je Asociacija z vrsto nevladnih organizacij v različnih kontekstih odprla ključna vprašanja svojega položaja v družbi – od sistemskega financiranja vsebinskih mrež, prek javne podobe in komunikacijskih zmožnosti sektorja, do izzivov digitalne preobrazbe in varstva človekovih pravic v informacijski družbi. Kot del Konzorcija vsebinskih mrež NVO je opozorila na neenotno in nesistemsko izvajanje zakonskih obveznosti financiranja, na 12. Dnevu vključujoče informacijske družbe pa je pomagala spodbuditi razpravo o tem, kdo danes pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij in kako okrepiti njihovo lastno produkcijo vsebin. V dialogu z Varuhinjo človekovih pravic RS je društvo kot eden od predstavnikov NVO izpostavilo širok spekter izzivov digitalizacije – od dostopnosti in varnosti do vpliva umetne inteligence na kulturno in družbeno delo ter potrebo po bolj vključujočem in pravičnem digitalnem okolju.
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, ter Motovila, Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji, sta na ministra za finance Klemna Boštjančiča 16. aprila 2026 naslovila skupno pismo s pozivom k okrepitvi podpore kulturi v prihodnjem večletnem finančnem okviru Evropske unije (2028–2034). Pismo, ki sta ga v imenu organizacij podpisala Uroš Veber in Mateja Lazar, je bilo poslano tudi več resornim ministrom in predstavnikom Slovenije na evropski ravni.
V času, ko države članice usklajujejo prioritete prihodnjega proračuna EU, smo poudarili, da mora Slovenija podpreti ambicioznejše financiranje kulture. Kultura in umetnost namreč nista le temelj demokratične identitete in družbene kohezije, temveč ključna naložba v ustvarjalni potencial in dolgoročno konkurenčnost Slovenije in Evrope.
Konzorcij vsebinskih mrež Slovenije je v okviru projekta Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike izvedel analizo delovanja vsebinskih mrež nevladnih organizacij. Analiza je nastala na podlagi vprašalnika, ki so ga v konzorciju posredovali enajstim vsebinskim NVO mrežam s področij zdravstvenega varstva, okolja, kulture, mladih, sociale, razvojnega sodelovanja, informacijske družbe in humanitarne pomoči.
Analiza, ki sloni tudi na odgovorih Asociacije, je pri tem razkrila ključne težave, s katerimi se soočajo vsebinske NVO mreže v Sloveniji. Prevladujejo predvsem težave, povezane s financiranjem in zaposlovanjem strokovnega kadra.
Asociacija se je pridružila podpisu javnega poziva organizacij in uporabnikov s področja brezdomstva, zmanjševanja škode ter socialnega varstva, ki opozarjajo na zaostrovanje socialnih razmer v Ljubljani. Podpisniki izpostavljajo porast brezdomstva, preobremenjenost obstoječih programov ter vse bolj razširjene represivne pristope do ljudi, ki se zadržujejo na javnih površinah, namesto da bi se sistematično naslavljali vzroki za nastalo stanje.
Na temo oblikovanja dolgoročne medsektorske strategije za izboljšanje razmer in sobivanja v Ljubljani, preprečevanja brezdomstva ter zmanjševanja škode pri uporabi drog so prvopodpisane organizacije 16. 4. 2026 v Menzi pri koritu na Metelkovi organizirale tudi strokovni posvet, na njem pa poziv predstavile odločevalcem.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
