Predsednik Asociacije, Uroš Veber, je marca v imenu Asociacije podpisal pismo, ki poziva k povečanju financiranja programa AgoraEU, vključno s podprogramom Creative Europe – Culture, v okviru pogajanj o evropskem proračunu za obdobje 2028–2034. Pismo je nastalo v sodelovanju s Culture Action Europe kot del projekta Future of Europe, koalicije evropskih organizacij, ki predstavljajo kulturni in ustvarjalni sektor, neodvisne medije in novinarstvo ter civilno družbo in akterje demokracije. Namen pisma je poudariti strateški pomen kulture, neodvisnih medijev in demokratične participacije za socialno in demokratično infrastrukturo Evrope.
Preberite večMedsektorsko povezovanje
Asociacija si prizadeva za povezovanje neodvisne kulturne in umetnosti z drugimi sektorji, denimo izobraževanjem, mladino, tehnološkim razvojem, gospodarstvom itn.
Asociacija x EAIPA x Trigger: Karierna dinamika, hvala! Premislimo zdaj še karierni razvoj.
V okviru mednarodne platforme Trigger bo v četrtek, 19. marca 2026, ob 13.30 potekal strokovni pogovor Beyond Performance: Sustainable Artistic Careers and the Need to Reinvent Oneself, ki ga skupaj organizirajo Trigger, European Association of Independent Performing Arts in Asociacija. Povezava med organizacijami in zavezanost k sistemskih spremembam v korist ustvarjalnosti ter ustvarjalno-kulturnega dela je pri tem jasna: Asociacijo v evropski mreži EAIPA zastopa prav direktorica Gledališča Glej, pobudnika platforme Trigger, Barbara Poček.
Preberite več
Iniciativa Glas ljudstva političnim strankam posredovala sveže zahteve
V Asociaciji sodelujemo v iniciativi Glas ljudstva. Za iniciativo smo po prispevku k njihovemu oblikovanju v mandatu pretekle vlade izvajali monitoring zavez na področju kulture. Tudi zdaj smo sodelovali v večmesečnem procesu oblikovanja političnih zahtev civilne družbe ter prispevali zaveze s področja kulture. V tem tednu je Glas Ljudstva zahteve tudi uradno posredoval političnim strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah. Stranke imajo na voljo dva tedna, da se do zahtev opredelijo.
Na podlagi javne razprave, ki je od spodaj navzgor potekala od novembra lani, ter prispevkov organizacij, strokovnjakov in posameznic_kov iz vse Slovenije, je iniciativa oblikovala 42 ključnih zahtev, obravnavala pa je 774 zbranih predlogov, ki so bili preverjeni, usklajeni in prevedeni v jasne, strokovno utemeljene in izvedljive zahteve. Te naslavljajo temeljna družbena področja, med drugim vladavino prava, človekove pravice, kulturo in medije, socialno državo, zdravstvo, stanovanjsko politiko, dostojno delo, pravičen zeleni prehod, mirovno politiko ter globalno pravičnost. Med njimi so torej tudi zahteve, ki se nanašajo na pravično, stabilno in sistemsko financiranje kulture, neodvisnost ustvarjalnega in novinarskega dela ter izboljšanje delovnih pogojev v kulturnem sektorju.
Preberite večAnaliza izzivov vsebinskih mrež NVO: osrednji izziv finančna negotovost
Asociacija, vsebinska mreža za kulturo, je kot del Konzorcija vsebinskih mrež sodelovala v analizi izzivov in težav pri delovanju vsebinskih mrež nevladnih organizacij, ki je potekala v okviru projekta Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike, sofinanciranega s strani Ministrstva za javno upravo.
Analiza temelji na anonimnem spletnem vprašalniku z 19 vprašanji, ki ga je v septembru in oktobru 2025 izpolnilo 11 vsebinskih mrež, povezanih v Konzorcij vsebinskih mrež NVO Slovenije. Mreže se sicer med seboj močno razlikujemo po velikosti, starosti, finančnih in kadrovskih kapacitetah, a se pri ključnih izzivih naše ugotovitve lahko tudi močno ujemajo.
Preberite več
Prvo leto projekta Kultura za duševno zdravje
V času naraščajočih stisk na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s partnerskimi organizacijami in ob podpori Ministrstva za javno upravo v okviru projekta Kultura za duševno zdravje krepili prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim. Naše delo je bilo usmerjeno v grajenje trajnih povezav med sektorji, krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter razvoj bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.
Preberite več
Kako razvoj kulturne politike v prihodnjem mandatu vidi Asociacija
Društvo Asociacija je pripravilo in strankam pred državnozborskimi volitvami poslalo dokument Strokovna izhodišča in programske usmeritve za kulturno politiko 2026-2030. Dokument je nastal na podlagi dolgoletnega spremljanja razmer nevladne kulture ter v dialogu s članstvom in širšim kulturnim poljem.
Dokument je dostopen na tej povezavi.
Preberite več
Leto povezovanja umetnosti in duševnega zdravja
Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.
Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.
Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental Health in Kultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.
Preberite več
Na presečišču dolgotrajne oskrbe in kulture: Denis Sahernik
Dolgotrajna oskrba je eden največjih projektov trenutne vlade, ki ga v javnosti še vedno spremlja kopica nejasnosti. Na površju je jasno edino, da državljani plačujemo nov prispevek za storitev, ki naj bi nam nekoč zagotovila dostojno starost; slednji pa je nenazadnje neprijetno presenetil marsikaterega samostojnega delavca v kulturi, med katerimi so številni na robu revščine.
O osnovnih pojmih dolgotrajne oskrbe, kaj ta prinaša ter o nekaterih njenih konkretnih konsekvencah za kulturnike smo izvedli intervju z Denisom Sahernikom, sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bdi nad izvajanjem novega zakona.
Za začetek opredelimo pojem dolgotrajne oskrbe; zakaj jo potrebujemo in zakaj je nismo imeli do zdaj? Oziroma: kaj smo do novega zakona razumeli pod dolgotrajno oskrbo? Gre le za ‘prepakiranje’, se pravi preimenovanje storitev iz Zakona o socialnem varstvu? Kaj zares novega je v dolgotrajni oskrbi, kako so se storitve financirale prej?
Preberite večNeodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont
Sklepni dogodek projekta O.PEN / predstavitev raziskave in pogovor
Društvo Asociacija v sodelovanju z SCCA vabi dogodek, na katerem bomo ob koncu leta, pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami ter ob zaključku projekta OPE.N razpravljali o preteklosti, stanju ter prihodnosti neodvisnih prostorov v Sloveniji in širši regiji.
12. 12. 2025 ob 13.00 v projektni sobi SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
V prvem delu bo doc. dr. Karolina Babič predstavila izsledke mednarodne raziskave o stanju neodvisnih prostorov v treh balkanskih državah, ki je nastala v okviru projekta OPE.N. Raziskava ponuja celovit vpogled v razmere, s katerimi se soočajo organizacije in kolektivi, ki delujejo izven institucionalnih modelov – od prostorskih politik, možnosti dolgoročnega najema, postopkov sklepanja pogodb, do sistemskih ovir, pomanjkljive infrastrukture in različnih lokalnih rešitev.
V drugem delu bomo s predstavniki domače neodvisne scene, akterji iz regijskih iniciativ za prostore ter odločevalci odprli pogovor o stanju pri nas, se navdihnili s primeri dobrih in poiskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:
– kako uspešno smo po letu 2020 objavljeni Analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je pripravila Asociacija, naslovili v njej identificirane potrebe,
– kako lahko politično in institucionalno zagotovimo, da so neodvisni kulturni prostori prepoznani kot del javne kulturne infrastrukture z minimalnimi standardi za pravno, infrastrukturno in finančno varnost,
– kje nastajajo praznine v podpornih politikah,
– katere dobre prakse že obstajajo in kam bi se lahko razvile,
– kateri ukrepi in strategije so potrebni, da rešitve mislimo, da začasne rešitve in dobre prakse postanejo del trajnih, sistemskih politik za neodvisne kulturne prostore.
“Vsakršna izpostavljenost zvoku, nad 100 dB, za več kot 5 minut lahko trajno poškoduje sluh.” – Intervju z Boštjanom Simonom iz zavoda Tinitus
Prevečkrat zanemarjena nevarnost za zdravje v sodobnem načinu življenja je gotovo zdravje sluha. Promet, gradbeni projekti, delo v tovarnah in tako dalje močno vplivajo na slabšanje sluha, zvočna jakost na številnih prireditvah od veselic do športnih dogodkov pa stanje še slabša. Poleg gradbenih in industrijskih delavcev so pod posebnim pritiskom tudi kulturni delavci, tonski tehniki, glasbeniki in organizatorji dogodkov, nenazadnje tudi obiskovalci koncertov in prireditev.
Med najpogostejšimi boleznimi zaradi zvočne obremenitve sluha je tinitus, ki ponavadi prizadene najaktivnejši del populacije med 30. in 45. letom starosti. O stanju slušnega zdravja, regulacijah zvočne jakosti in možnih ukrepih na prireditvah in koncertih, ki bi ga lahko izboljšali, smo govorili z Boštjanom Simonom, glasbenikom in direktorjem Zavoda Tinitus.
Preberite več