Servis

Samostojni ustvarjalci so najpogosteje tisti, katerih produkt njihovega dela so snovni in nesnovni kulturni artefakti, ki spadajo pod dela varovana z avtorskim pravom. Samostojni ustvarjalci so tako pogosto avtorji svojih del in zatorej iz tega naslova lahko terjajo avtorske pravice.

V tokratnem servisnem prispevku bomo pogledali, na kakšen način avtorji uveljavljajo materialne avtorske pravice oz. finančna nadomestila za uporabo njihovih avtorskih del, predvsem v odnosu do obstoječih kolektivnih organizacij.

Po tem ko samozaposleni pridobijo status, so soočeni z nekaterimi administrativnimi opravili, kjer ne vedo natančno, kako postopati. Eno takih vprašanj je tudi, kako izdati formalno pravilni račun.

Tudi sicer se marsikateremu samozaposlenemu zastavlja slednje vprašanje, zato v tokratnem servisnem prispevku pojasnjujemo, kako naj samozaposleni v kulturi pravilno izdajajo račune v skladu z zakonom.

Samozaposleni v kulturi se pogosto sprašujejo, koliko točno lahko še zaslužijo, da ne presežejo cenzusa, to je zneska povprečja dohodkov za preteklo triletje, v primeru katerega so še upravičeni do pravice do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce sistematično predstavljamo, kateri prihodki se vštevajo v cenzus in kateri ne.

Po vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi mora posameznica zavoljo pravilnosti in transparentnosti poslovanja v odnosu do države to izkazovati z vodenjem ustreznih evidenc poslovnih dogodkov. Namreč država samozaposlene ne obravnava kot delavce, ampak kot fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, kot delodajalce samemu sebi.

V prispevku obravnavamo redne knjigovodske obveznosti samozaposlenih v kulturi in njihovo pravilno izvajanje.

Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.

Ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah so ponavadi posebej pozorni na omembe svojega dela v medijih, saj medijski odzivi pogosto usmerjajo interpretacijo in recepcijo umetniškega dela, včasih pa so medijske omembe pomembne tudi kot kriterij pri razpisih ali ko samozaposleni uveljavljajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost.

V objavljenih novicah, komentarjih ali kritikah pa se lahko pojavijo tudi napake, nepreverjene informacije in enostranske trditve. Zato v tokratnem servisu podrobneje predstavljamo pravico do popravka objavljenega obvestila, kot je ta opredeljena v Zakonu o medijih (ZMed).