Po podatkih raziskav, ki so se ukvarjale s socialnim položajem samozaposlenih v kulturi, se samozaposleni mnogokrat znajdejo v finančni stiski. Zadnji podatki kažejo, da skoraj polovica samozaposlenih v kulturi ne dosega prihodka, ki bi bil enak minimalni plači, skoraj ena tretjina pa pade pod prag revščine.
V tokratnem prispevku v sklopu Servisa za ustvarjalce pojasnjujemo, ali je samozaposleni v kulturi lahko upravičen tudi do socialnih transferjev, kot je denarna socialna pomoč. Za pojasnila smos e obrnili tudi na enega od Centrov za socialno delo.
Zadnje dni se na nas obrača vse več članov in drugih samozaposlenih, ki so od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) prejeli opozorilo, da nimajo pravilno urejenega poslovnega računa. Da bi razjasnili to problematiko in pomagali pri razumevanju vaših pravic ter obveznosti, smo pripravili ta članek.
Samozaposleni ustvarjalci in kulturniki se pogosto soočajo z vprašanji glede upravljanja svojih financ. Med temi vprašanji je tudi, ali je res potrebno imeti ločen poslovni račun ali lahko za poslovne namene uporabljajo svoj osebni bančni račun. Čeprav zakon omogoča, da samozaposleni za svoje poslovanje uporabljajo osebni račun, mora bitita označen kot poslovni račun in zaveden v davčnem registru, kjer pa se stvari pogosto zapletejo zaradi poslovnih politik bank.
V teh dneh se na servisno številko društva obrača vse več samozaposlenih, ki imajo težave z določanjem in razumevanje cenzusa, ki ga samozaposleni ne smejo preseči za pridobitev pravice do plačevanja njihovih prispevkov s strani Ministrstva za kulturo.
V nadaljevanju smo zato pripravili povzetek osnovnih pravil in povezave do dodatnih virov za lažje razumevanje in soočanje s to problematiko. V društvu se hkrati v sklopu naših zagovorniških aktivnosti zavzemamo za korenite spremembe cenzusa in uvedbo drsnega ali postopnega cenzusa. Verjamemo, da lahko te spremembe pričakujemo že v prihodnjih letih.
V društvu Asociacija smo ob koncu javne razprave o predlogu sprememb Uredbe o samozaposlenih v kulturi na Ministrstvo za kulturo oddali naše komentarje, ki so plod večtedenskega dialoga z člani društva in drugimi deležniki nevladne kulture. Besedilo sprememb je dostopno tukaj, celotno besedilo našega odziva pa lahko preberete tukaj.
Spremembe po našem mnenju prinašajo prepotrebno prenovo sistema samozaposlenih in stopajo na pravo pot uveljavljanja večjih socialnih in drugih pravic za ta pomemben element slovenske neodvisen kulture. A hkrati številne nenatančnosti in pomanjkljivosti zmanjšajo učinkovitost nove zakonodaje, ki mi mestoma lahko delovala celo škodljivo. V našem predlogu smo poleg nekaj vsebinskih predlogov, predlagali nekaj ključnih sprememb, ki bi večje nejasnosti v predlaganem dokumentu odpravile.
V prostorih državnega zbora je 20. junija potekala 18. redna seja Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Državnega sveta, na kateri so svetniki obravnavali tudi nov predlog Resolucije o Nacionalnem programu za Kulturo. Na sejo smo bili, kot predstavniki strokovne javnosti in nevladne kulture, vabljeni tudi v društvu Asociacija.
Na seji smo predstavili naše stališče do dokumenta in pozdravili aktivnosti aktualnega ministrstva in vlade, da prenovi temeljni dokument strategije za kulturno politiko. Komisiji smo predlagali, da v sklepu predlaga nujno zagotovitev dovoljšnih finančnih sredstev v državnem proračunu, da se določila novega Nacionalnega programa za kulturo lahko tudi dejansko izvedejo.
Uredba predvideva številne spremembe na področju ureditve samozaposlenih, med drugim tudi uvajanje karierne dinamike in razdelitev samozaposlenih v kulturi na 4 razrede. V Asociaciji bomo predlog natančno preučili in o njem govorili z vsemi relevantnimi akterji v sektorju, ter ministrstvu posredovali naš predlog za izboljšanje enega temeljnih dokumentov kulturne politike na področju nevladne kulture.
Vlada Republike Slovenije je članico urpavnega odbora Društva Asociacija in dolgoletno delavko v nevladni kulturi Urško Jež predlagala za eno izmed članic Upravnega odbora Prešernovega sklada. Njen predlog zdaj čaka na potrditev s strani Državnega zbora, kjer pa smo v društvu prepričani v njeno potrditev.
Dosedanjemu upravnemu odboru se mandat izteče septembra letos, ko bo začela delovati nova sestava. Upravni odbor, ki ga sestavlja 15 članic in članov, imenuje Državni zbor na podlagi predloga Vlade Republike Slovenije za obdobje štirih let.
V zadnjih mesecih smo prejeli precej vprašanj o tem katere socialne pravice in transferji jim pripadajo v primeru rojstva otroka, kako visoko je nadomestilo za odsotnost od dela v tem primeru in kaj vse morajo urediti, da so do njega upravičeni.
Zato smo pripravili prenovljen servisni članek na to temo saj pri vsem tem pogosto prihaja do zmede in napačnih odločitev, ki so pogosto plod nerazumevanja situacije. Obstaja namreč več socialnih transferjev, do katerih sta upravičena starša novorojenega otroka, nekatere od njih lahko koristi mati, druge oče otroka, nekatere pa lahko izkoriščata oba.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.