Po več kot pol leta popolnega zaprtja javnih kulturnih dogodkov se dogajajo prva sproščanja, a pod pogoji, ki tudi v največjih dvoranah dovoljujejo največ deset obiskovalcev.
Zato je anketa o vplivu COVID-19 na obiskovalce kulturnih prireditev, ki je bila izvedena po lanskem prvem valu epidemije, še vedno izjemno aktualna. V drugi epizodi tretje sezone Kulturosferinega podcasta se je Tjaša Pureber o ugotovitvah pogovarjala s soavtorjema raziskave Rokom Avbarjem (Kino Šiška) in Barbaro Poček (Gledališče Glej).
Prisluhnite celotnemu majskemu podcastu, ki smo ga zaradi epidemije morali posneti na spletu (zato se opravičujemo za slabšo kvaliteto zvoka), na tej povezavi.
Anketa je bila izvedena junija 2020, torej po prvem valu epidemije. V njej je sodelovalo več kot 2000 obiskovalcev kulturnih prireditev, ki so prepričljivo zatrdili, da so se pripravljeni vrniti na prizorišča. “Anketo smo hoteli izvesti, ker smo se vsi kulturni producenti znašli na točki, kjer ni bilo jasno, kako bomo lahko nadaljevali z izvajanjem naših aktivnosti,” se spominja Rok Avbar.
“Namesto, da hipotetično ugibamo, kako vpeljujemo strategije, smo se želeli opreti na konkretne analize. A žal anketa, kljub temu da je bila izvedena z velikim številom korespondentov, ni v nobeni strategiji na lokalni ali nacionalni ravni doživela kakršnegakoli strateškega odmeva. Na podlagi ugotovitev ni bilo sprejetih konkretnejših usmeritev, s katerimi bi lahko opolnomočili producente na polju umetnosti in kulture. Dobri nameni, s katerimi smo pristopili k izvajanju ankete, da torej pogledamo onkraj interesov producentov in pogledamo, kako o tem razmišljajo obiskovalci, bi lahko doživeli bistveno boljši odziv na ravni izvajanju ukrepov s strani odločevalcev,” še poudarja.
Digitalizacija: da, a ne za vsako ceno in pod vsemi pogoji
Anketa je pred letom dni pokazala, da so bili obiskovalci kulturnih prireditev v tistem obdobju precej naklonjeni spremljanju prireditev prek spleta. “V prvem valu je bilo vseeno drugače, življenja so se zdaj po enem letu sploščila v dvodimenzionalno sprejemanje realnosti. V tem trenutku bi bilo verjetno zanimivo videti, kako so ljudje doživljali spletne koncerte in predstave, in kaj se je v enem letu zgodilo z našo percepcijo digitalizacije. Lani, ko se je s tem začelo, je bilo še veliko entuziazma, čeprav so že takrat podatki pokazali, da spletni prenosi ne morejo nadomestiti živih dogodkov,” razlaga Barbara Poček.
“Večina vprašanih, skoraj 88 odstotkov, se je strinjalo s trditvijo, da dogodki ne spletu ne morejo nadomestiti tistih v živo. Tisti, ki ne živijo v Ljubljani in so gibalno ali senzorno ovirani, so odgovarjali, da jim je spletna vsebina bližje, kar nakazuje, da so spletne vsebine dosegle segment ljudi, ki imajo sicer težave z dostopnostjo kulturnih dogodkov. Kar se tiče cene dogodkov na spletu, se je izkazalo, da ljudje niso pripravljeni plačati enako za dogodke na spletu in za tiste v živo, pri čemer je bil precej nizek odstotek (33) anketiranih sploh pripravljenih plačevati za vsebine na spletu. Glede na ostale rezultate gre za relativno nizek delež. Skoraj enak delež pa sploh ni bil pripravljen plačevati za vsebine na spletu,” dodaja Poček.
Ključna ugotovitev ankete pa je, da so se obiskovalci, tudi tisti, ki jih sicer skrbijo okužbe, pripravljeni vrniti na kulturne prireditve – tako tiste na prostem, kot tiste v notranjih prostorih.
Celoten podcast o položaju kulturnih prizorišč, digitalizaciji in odzivih občinstva v času epidemije je na voljo na tej povezavi. Več o raziskavi.