Nedavno so pričele nevladne organizacije prejemati rezultate prijav na programski razpis 2022–2025, zaradi česar v nevladnem in širšem kulturnem sektorju ponovno vre.
V Asociaciji smo se odzvali na do sedaj znana problematična dejstva, hkrati pa pripravljamo tudi daljšo analizo, ki jo bomo predstavili na tradicionalni novinarski konferenci Asociacije pred kulturnim praznikom, ki bo predvidoma v zadnjem tednu januarja.
Preberite večAsociacija se je v preteklem letu s številnimi aktivnostmi odzvala na namero Finančne uprave RS, da obdavči prispevke samozaposlenih v kulturi, ki dohodnino plačujejo kot normiranci in jim prispevke plačuje država. Kot je znano je FURS za preteklo leto zgolj z brošuro napovedal spremembo dotedanje prakse, ko so se prispevki, plačani s strani države, iz obdavčitve z dohodnino vedno izvzemali. Asociaciji je za leto 2021 oziroma za obdavčitev leta 2020 uspelo doseči spremembo, a je hkrati ministrstvo za finance napovedalo, da bo problematično interpretacijo pričelo upoštevati z letom 2022.
V Asociaciji smo tematiko ves čas naslavljali in delovalo je, da se bo vprašanje dokončno uredilo s spremembo zakona o dohodnini, ki pa zaradi drugih določil v Državnem zboru žal ni dobil zadostne podpore. Ker problem torej ostaja, smo ministrstvo za finance in FURS pozvali, da se problematični interpretaciji tudi za leto 2022 odpovedo.
Preberite večCertifikat kulturno podjetje z decembrom 2021 postaja dostopen vsem zainteresiranim podjetjem. Dvoletno delo konzorcijskih partnerjev, Društva Asociacija, Društva humanistov Goriške in Društva Mesto žensk, se je za podjetja in ponudnike kulturnih vsebin opredmetilo na spletni strani, ki ponuja pregled nad samim postopkom pridobitve certifikata za podjetja kot tudi pregled nad vsebinami, ki jih ponujajo nevladne organizacije in samozaposleni_e v kulturi včlanjeni v Društvo Asociacija.
Idejo certifikata smo širši javnosti skupaj s štirimi razvojnimi partnerji Elektro Ljubljana, Družba Moro, AH Malgaj in odvetnica Urša Chitrakar predstavili septembra na tiskovni konferenci. Dobri odzivi podjetij in širše javnosti so ponudnike motivirali k pretehtanemu oblikovanju ponudbe aktivnosti, med katerimi lahko podjetja izbirajo v času pridobivanja Certifikata. Nabor ni dokončen, saj je model certificiranja oblikovan dovolj odprto, da podjetjem omogoča upoštevanje interesa zaposlenih in lastnih strateških ciljev, ki jih z vključevanjem kulturno-umetniških vsebin in znanj želijo doseči. Vsebine se bodo na spletni strani osveževale večkrat letno.
Preberite več
Ministrstvo za kulturo RS je 3. decembra 2022 objavilo Javni razpis za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi, ki je zadnjih nekaj let razpisan kot neposredna podpora umetnikom in ustvarjalcem, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, kako je razpis oblikovan.
Ministrstvo za kulturo je ob terminski neustreznosti objave razpisa, ki se zaradi pozne objave zamika v praznični čas dopustov, z razpisom vnovič uveljavilo staro prakso, po kateri so do delovnih štipendij iz naslova zadevnega razpisa upravičeni izključno samozaposleni, ki so rojeni do vključno leta 1992 in torej stari največ 29 let. To pomeni, da je delovna štipendija iz naslova razpisa danes namesto 24,6 odstotka namenjena zgolj 6,5 odstotka samozaposlenim v kulturi.
Preberite večVlada RS je pripravila t.i. deseti protikorona paket, ki kulturi jubilejno ne namenja zadostne pozornosti. Kljub temu da je vpliv epidemije na kulturo sedaj že zelo dobro evidentiran in je zapisan tudi v osnutku nacionalnega programa za kulturo, pa se kulturi ponovno ne namenja posebne pozornosti.
Odločevalce smo zato ponovno opozorili na kopico ukrepov, vse od ustrezne prilagoditve kriterijev za samozaposlene v kulturi do zagotavljanje izpada dohodka zavoljo vladnih odlokov, ki zmanjšujejo kapacitete kulturnih prizorišč in številne druge.
Preberite večVlada je v začetku novembra sprejela Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ureja tudi pogoje izvajanja kulturnih prireditev. Odlok je bil ponovno sprejet z zelo majhnim obdobjem možnosti prilagajanja na nove razmere, poleg tega pa področje kulture ne ureja na smiseln način.
Ker odlok že povzroča težave, smo Vlado in Ministrstvo za kulturo pozvali, da odlok čim prej novelirajo na način, da ukrepi na področju kulture ne bodo veljali.
Preberite večVlada je septembra 2021 v Državni zbor vložila Predlog zakona o debirokratizaciji. Spomnimo, da je soroden zakonodajni predlog vložila že marca 2021. Tudi v tokratnem predlogu so zapisali, da je cilj izboljšati konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen predlaganih zakonskih določb pa naj bi bil tudi poenostaviti življenja državljanov in poslovanje podjetij ter s tem prispevati k znižanju stroškov s tega naslova.
Aktualni Predlog zakona o debirokratizaciji ohranja spremembe, vezane na Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki so bile uvrščene tudi v marčevski predlog zakona. V društvu Asociacija smo tako tudi tokrat odločevalce pozvali, naj spremembe ZUJIK izvzamejo iz zakonodajnega predloga, saj niso res usmerjene v debirokratizacijo, temveč bosta njihova posledica predvsem nižanje vloge strokovnosti in višanje stopnje političnega vmešavanja v procese odločanja v okviru javnih razpisov.
Preberite večNa v zakonodajno proceduro vložen rebalans proračuna za leto 2022, ki na področju kulture ob siceršnjem zvišanju sredstev močno znižuje višine postavk za programe in projekte nevladnega sektorja, ljubiteljsko kulturo in založništvo, so se z javnim pismom odzvala tudi krovna združenja v kulturi.
Podpisniki pisma, strokovna in stanovska združenja, ki so temeljna za razvoj domače umetnosti in ohranjanje domače kulturne tradicije, so vlado, poslance državnega zbora in širšo javnost opozorili na pomembno vlogo, ki jo v domačem kulturnem ekosistemu opravljajo nevladne profesionalne in ljubiteljske organizacije. Odločevalce so ob tem pozvali, naj premislijo uničujoče posledice vladne napovedi znižanja sredstev ter uprejo vse sile v zagotovitev višine sredstev, ki bo pomenila razvoj celotne domače kulturniške krajine.
Preberite več
V odziv na napovedano skorajšnjo razpolovitev sredstev za programe in projekte nevladnega sektorja v kulturi je parlamentarni odbor za kulturo sklical 43. nujno sejo, na kateri so iskali podlage in obrazložitve za predloge sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Seje se je v imenu društva Asociacija udeležil strokovni vodja Tadej Meserko.
Kot je v uvodni besedi poudarila sekretarka MK Ignacija Fridl Jarc, se, gledano celokupno, proračun Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, povečuje. Sprva pa ni komentirala dejstva, ki izrazito zbode v oči, in sicer da v primerjavi s prvotno sprejetim proračunom prihaja do velikih sprememb na postavki »(3340) 3340-18-0012 Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, iz katere se črpajo sredstva za programe, večletne projekte ter projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi in mestoma tudi fizične osebe. Natančneje se postavka iz prvotno sprejetih 6.446.728 evrov s predlogom rebalansa za leto 2022 zmanjšuje na 3.633.399 evrov.
Preberite večNedavno je bil v zakonodajno proceduro vložen rebalans proračuna za leto 2022, ki za kulturo v splošnem sicer ohranja zadovoljivo višino sredstev, a hkrati na področju močno znižuje sredstva za nevladni sektor.
Vlada in Ministrstvo za kulturo RS predlagata, da se sredstva za NVO v kulturi, ki so predvsem na postavki »(3340) 3340-18-0012 Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, z rebalansom zniža iz dobrih šestih milijonov na zgolj tri milijone in pol, kar je za sektor povsem uničujoča napoved.
Preberite več