V društvu Asociacija že vrsto let namenjamo posebno pozornost podpori samozaposlenim, nevladnim organizacijam in drugim delavkam in delavcem v kulturi – ne le na področju zagovorništva in informiranja, ampak tudi s sistematičnim razvojem izobraževalnih vsebin. Verjamemo, da dostop do kakovostnih, relevantnih in praktičnih znanj prispeva h kakovosti kulturne produkcije in večji stabilnosti ustvarjalk in ustvarjalcev v vedno bolj negotovem okolju.
Trenutno načrtujemo novo sezono izobraževanj, ki jo bomo začeli izvajati v jesenskih mesecih. V zadnjih letih smo že naslavljali teme, kot so razumevanje pravnih in statusnih okvirjev ter finančno upravljanje. A vemo, da se potrebe na terenu hitro spreminjajo – zato si tudi letos želimo program oblikovati v sodelovanju z vami.
Projekt ponuja orodja in pristope s pomočjo katerih umetnike in delavce v kulturi izobražujem, da bodo v svoje programe vključevali mlade iz ranljivih skupin. Opažamo, da so ti mladi velikokrat izključeni iz ponudbe kulturnih vsebin, ker je pri delu z njimi potrebno uporabiti drugačne pristope vključevanja. Cilj našega projekta je ustvariti močno podporno okolje, kjer bi približali umetnost ranljivim skupinam ter opolnomočili umetnike in kulturnike za samostojnejše delo z njimi.
V društvu Asociacija smo 7. julija 2025 na Ministrstvo za kulturo naslovili javni poziv, v katerem se odločno odzivamo na sporočilo Ministrstva za kulturo, po katerem so samozaposleni v kulturi z 1. julijem dolžni sami plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Novi prispevek v višini dveh odstotkov mesečnih prihodkov pomeni dodatno finančno breme za skupino ustvarjalk in ustvarjalcev, ki že zdaj pogosto delujejo v negotovih in prekarnih pogojih.
Sporočilo ministrstva, da plačilo prispevka ne bo več zajeto v obstoječem sistemu kritja socialnih prispevkov za samozaposlene, nas je presenetilo in razočaralo. Ravno kritje teh prispevkov je eden redkih ukrepov, s katerimi država blaži negotov socialni in materialni položaj samozaposlenih v kulturi. Gre za priznanje, da njihovo delo, čeprav pogosto nestabilno in slabo plačano, predstavlja izjemen javni interes in pomemben kulturni doprinos.
Predsednik društva Asociacija Uroš Veber je v imenu društva podpisal skupno pismo, s katerim več kot 470 evropskih organizacij poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru (2028–2034) ohrani in okrepi program Ustvarjalna Evropa kot samostojen finančni instrument za področje kulture in ustvarjalnosti. Gre za enega ključnih zagovorniških pozivov v tem trenutku, saj številne informacije iz Bruslja nakazujejo možnost zmanjšanja sredstev za edini program EU, namenjen izključno kulturi. Organizacije podpisnice poziva zato zahtevajo ohranitev samostojnega programa in zvišanje njegovega proračuna na vsaj 2 % celotnega proračuna EU.
V okviru iste evropske platforme Culture Action Europe (CAE) je 7. junija 2025 potekala tudi spletna letna skupščina, na kateri je bila v novi upravni odbor izvoljena tudi Mateja Lazar iz naše članske organizacije Motovila. Njena izvolitev predstavlja pomembno priznanje njenemu delu in dodatno utrjuje prisotnost slovenskega kulturnega sektorja v evropskih strukturah odločanja. V društvu Asociacija Mateji iskreno čestitamo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja v skupnih prizadevanjih za bolj vključujočo, ambiciozno in pravično kulturno politiko na ravni EU.
V Društvu Asociacija smo v Državni zbor poslali predloga dveh amandmajev k Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2O). Prvi amandma predlaga razširitev instituta zagotovljene pokojnine na način, da bi veljal tudi za upokojenke in upokojence, ki so se upokojili s 35 leti pokojninske dobe brez dokupa ali več. To pomeni, da bi bili do najnižje zagotovljene pokojnine upravičeni tudi tisti, ki niso zbrali vseh 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ampak do pet let manj. To je pomembno predvsem za prekarne delavke in delavce, številne iz področja kulture, ki se jim kljub opravljenemu delu pokojninska doba ni priznavala.
Z drugim amandmajem predlagamo črtanje spremenjene formule za usklajevanje pokojnin. Vse projekcije in analize kažejo, da bo prav ta ukrep, ki ga predlaga vlada, realne pokojnine najbolj znižal, s čimer se bo neposredno poslabšalo materialni in socialni položaj upokojencev. Zgolj s tem ukrepom bo vlada izdatke za pokojnine do leta 2070 zmanjšala za skoraj 2 odstotni točki BDP.
V tokratni epizodi Kulturosfere odpiramo prostor za razmislek o vlogi umetnosti pri grajenju odpornosti – tako na osebni kot družbeni ravni. V središču pogovora so tekstilne prakse kot sredstvo refleksije, skrbi zase in kolektivnega opolnomočenja. Prisluhnili bomo prvemu delu dogodka, kjer se nam bosta predstavili dve mednarodno priznani likovne terapevtki: Jasmina Pacek (Hrvaška/ZDA) in Pamela Whitaker (Irska), ki bosta z različnih globalnih perspektiv osvetlili, kako šivanje, tkanje in pripovedovanje skozi tekstil tvorijo mostove med umetnostjo, terapijo in družbeno angažirano prakso.
Med 4. in 7. junijem 2025 je v Torinu potekala osrednja letna konferenca evropske mreže Culture Action Europe, tokrat pod naslovom BEYOND 2025: Being Many. Konferenca, ki je gostila več kot 200 organizacij, raziskovalcev in akterjev s področja kulture in družbenega delovanja, je bila priložnost za razmislek o prihodnosti evropske kulturne politike ter za krepitev mednarodnega povezovanja. Na dogodku je sodelovalo tudi društvo Asociacija, ki sta ga zastopala predsednik Uroš Veleb in ekipa strokovne pisarne v sestavi Polona Torkar, Ivan Koruza, Anže Dolinar in Mistral Majer.
Konferenca BEYOND 2025: Being Many je bila zasnovana kot štiridnevno srečanje z izrazito participatornim pristopom. Osrednje teme so se vrtele okoli vprašanja, kako lahko kulturni sektor v času demokratičnih kriz, podnebnih pretresov in socialne negotovosti postane prostor upanja, odpora in transformacije. Že uvodna panelna razprava o kulturni demokraciji je izpostavila pomen vključujočih oblik vodenja in kolektivnega delovanja, ob prispevkih številnih fundacij, evropskih poslancev in aktivistov pa se je oblikoval jasen konsenz: kultura mora postati ključna politična sila prihodnosti.
V društvu Asociacija smo pozdravili odločitev, da se sredstva za nujne prostorske pogoje in opremo za ljubiteljsko ter poklicno nevladno kulturo za leto 2025 tokrat dodeljujejo prek javnega razpisa in ne več zgolj na podlagi poziva. K temu smo sami pozivali že leta 2023, saj razpisna oblika prinaša večjo preglednost in možnost kakovostne presoje prijav. A ob podrobnem pregledu objavljenega razpisa ugotavljamo, da kljub formalnemu koraku naprej ta za poklicne NVO v vsebinskem in sistemskem smislu pomeni resen korak nazaj.
Razpis Prostori/Oprema–2025 kljub pozitivni spremembi v načinu dodeljevanja sredstev pestijo večplastne težave predvsem pa kršitev zakonsko določenega financiranja mehanizma in neenaka porazdelitev sredstev med ljubiteljskim in poklicnim sektorjem. Namesto da bi mehanizem naslovil kritično infrastrukturno podhranjenost poklicne nevladne kulture, ponuja podhranjene rešitve, ki ne omogočajo razvoja in sanacije po več letih finančnih šokov za sektor.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.