Asociacija s svojim članstvom posega v najrazličnejše sfere kulture in umetnosti. Ena izmed članic Asociacije je tako tudi Skupnost KNOF, ki preko inovativnih podjetniških idej deluje na polju kreativnih industrij.
Pogovarjali smo se z Mojco Žganec Metelko iz Poslovne skupnosti KNOF iz Posavja.
V Asociaciji, vsebinski
mreži nevladnih organizacij na področju kulture smo 4. novembra 2019 organizirali
novinarsko konferenco, ki je bila posvečena dogajanju glede programskega
razpisa ministrstva za kulturo za obdobje 2018 – 2021.
Nedavno sta bili namreč
po dolgotrajnem postopku v sofinanciranje naknadno sprejeti dve organizaciji in
sicer Zavod Maska in Zavod Emanat, kmalu za tem pa so vsi uspešni prijavitelji s
področja uprizoritvene umetnosti prejeli poziv za predložitev programov v letu
2020, ob katerem so prejeli tudi informacijo, da bodo v prihodnjem letu dobili
približno deset odstotkov nižjo vrednost kot do sedaj, oziroma skoraj dvajset
odstotkov manj glede na rebalans v letu 2019. Na konferenci smo poudarili, da
je tovrstno znižanje nesprejemljivo.
Samozaposleni v kulturi izvajajo kulturno umetniške dejavnosti za katere so prejeli status, ob tem pa velikokrat ni jasno ali lahko svoje produkte tudi tržijo, toliko večja postane zmeda, v kolikor govorimo o prodaji na svetovnem spletu.
V tokratnem servisu bomo naslovili vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z vzpostavitvijo spletne trgovine v razmerju do statusa in izpostavili nekaj splošnih zakonodajnih smernic, ki jih je potrebno upoštevati pri tovrstnem trženju in prodajanju.
Asociacija se je v oktobru udeležila seje Odbora za kulturo v Državnem zboru, poleg tega pa tudi seje Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport v Državnem svetu. Obakrat smo predstavili skupno javno pismo več kot tridesetih krovnih organizacij na področju kulture, kjer se zavzemamo za sprejetje razvojnega proračuna za kulturo za prihodnji dve leti.
Proračun za kulturo, ki je bil poslan v parlamentarno proceduro, za leto 2020 namreč beleži zgolj rahlo zvišanje, v letu 2021 pa celo padec v višini šestih milijonov, kar nasprotuje vsem koalicijskih zavezam in kulturo pušča stagnirati na obrobju permanentnega kriznega diskurza.
V tokratni rubriki Iz prve vrste smo se pogovarjali z ekipo Aksiome – zavoda za sodobne umetnosti Ljubljana. Aktivni so tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Pri svojem delu se ukvarjajo predvsem s projekti, ki uporabljajo nove tehnologije ter z njimi raziskujejo sodobno družbo.
V Aksiomi se osredotočajo na umetniško produkcijo, ki raziskuje družbena, politična, estetska in etična vprašanja.
Društvo Asociacija kot vsebinska mreža nevladnih organizacij na področju kulture s ciljem krepitve NVO za zagovorništvo kulture predstavlja E-priročnik: Zagovorništvo za NVO v kulturi, ki se osredotoča na položaj in izzive delovanja poklicnih NVO, samozaposlenih in drugih neformalnih skupin ter posameznikov v kulturi.
V e-priročniku za izvajanje
zagovorništva skozi monitoring, evalvacijo in spremljanje učinkov kulturne
politike so predstavljene osnove zagovorništva na področju kulture kot
izobraževanja, informiranja in ustvarjanja zavesti med zakonodajalci ter
oblikovalci javnih kulturnih politik in kulturno javnostjo o vprašanjih, s
katerimi se soočajo delujoči na področju umetnosti ter kulture, in ki jih naj te
politike naslavljajo.
Asociacija že vrsto let
spremlja razvoj lokalnih kulturnih politik, kjer beležimo težave na različnih
nivojih, saj med NVO in odločevalci pogosto ni pravega dialoga, proračuni ne
vključujejo poklicnih NVO, povečini ni večletnega financiranja, strateški dokumenti
so skopi ali jih sploh ni, tu je še prostorska problematika in še marsikaj
drugega.
Ker gre za sistemsko težavo,
smo v Asociaciji razvili spletno aplikacijo, ki bo v pomoč tako lokalnim
skupnostim kot NVO pri samem izboljševanju lokalnih kulturnih politik.
V tokratni Kulturosferi med člani Asociacije posegamo na polje oblikovanja in predstavljamo TAM-TAM Inštitut, ki se ukvarja s promocijo in premišljevanjem pakata kot komunikacijskega sredstva v javnem prostoru.
V luči predloga novele Zakona o medijih se je ponovno odprla tudi večna rak-rana slovenskega kulturnega modela – kritika. Ministrstvo pripravlja nov Nacionalni program za kulturo – to je pravi trenutek, da pokaže, ali je pripravljeno kritiko sistemsko uvrstiti v kulturni model, ali bo ostalo pri pavšalnih ocenah stanja.
Kolumno je tokrat prispeval kritik Tadej Meserko, sicer tudi strokovni vodja Asociacije.
Ministrstvo za kulturo RS je 28. junija letos v javno razpravo odposlalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed E), ki se je zaključila 30. avgusta in v katero se je vključila tudi Asociacija, saj je med izdajatelji medijev na Slovenskem kar nekaj nevladnih organizacij iz področja kulture in umetnosti, z delom v medijih pa se preživljajo tudi številni samozaposleni v kulturi.
Opozorili smo, da je zakonodajno prilagoditev medijski sedanjosti in prenovo opredelitve medijev, ki jo prinaša predlog Zmed-E, nujno še nadgraditi in odpraviti nekatere nedoslednosti, še posebej pa glede medijskih projektov, ki zagotavljajo vsebine v širšem javnem interesu ali tržno manj zanimive vsebine s področja umetnosti in kulture.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.