V novi epizodi Kulturosfere nadaljujemo s pogovorom o vlogi umetnosti pri grajenju osebne in skupnostne odpornosti. Poslušali bomo drugi del dogodka, ki je nastal v okviru programa Kultura za duševno zdravje. Osrednja gostja je Savneet Talwar, umetnica, raziskovalka in terapevtka iz Chicaga, ki svojo tekstilno prakso uporablja kot orodje aktivizma, odpora in kolektivnega opolnomočenja.
Aktualni projekti
Medresorsko sodelovanje kulture in zdravja je priložnost za sistemski premik razumevanja pomena kulture
Društvo Asociacija je v luči nedavne objave Javnega razpisa za izbor projektov medresorskega povezovanja kulture in zdravja v letih 2025 in 2026 (JR-KIZ-25-26) pripravilo odziv, s katerim pozdravlja pomemben premik k sistemski podpori povezovalnim praksam med dvema ključnima področjema – kulturo in zdravjem. Pozdravljamo, da Slovenija s tem razpisom stopa v korak s sodobnimi trendi in odgovarja na potrebe družbe, še posebej pa izpostavljamo dejstvo, da razpis prepoznava ključno vlogo nevladnih organizacij in neodvisne kulture, ki že leta razvijajo pionirske in trajnostne prakse na tem področju.
V Asociaciji poudarjamo, da povezovanje kulture in zdravja sodi med najperspektivnejša področja razvoja kulturne politike, kar potrjujejo tudi številni strateški dokumenti ter naraščajoča znanstvena literatura. Ob tem pa je po našem mnenju ključnega pomena, da se breme podpiranja razvoja področja razporedi in da se v financiranje vključijo tudi resorji zdravstva, sociale, izobraževanja in skrbstva.
Preberite večUmetnost kot (odpor)nost: globalni pogovor o lokalnih praksah
V tokratni epizodi Kulturosfere odpiramo prostor za razmislek o vlogi umetnosti pri grajenju odpornosti – tako na osebni kot družbeni ravni. V središču pogovora so tekstilne prakse kot sredstvo refleksije, skrbi zase in kolektivnega opolnomočenja. Prisluhnili bomo prvemu delu dogodka, kjer se nam bosta predstavili dve mednarodno priznani likovne terapevtki: Jasmina Pacek (Hrvaška/ZDA) in Pamela Whitaker (Irska), ki bosta z različnih globalnih perspektiv osvetlili, kako šivanje, tkanje in pripovedovanje skozi tekstil tvorijo mostove med umetnostjo, terapijo in družbeno angažirano prakso.
Nevladni sektor je ključni sogovornik pri oblikovanju trajnostnih kulturnih politik
V torek, 28. maja, sta se predsednik društva Uroš Veber in vodja strokovne pisarne Polona Torkar udeležila prvega srečanja Local Policy Hub, del mednarodnega projekta Greenstage, ki je potekalo v Stari mestni elektrarni. Dogodek, namenjen snovanju sinergij med kulturnim sektorjem in lokalnimi oblastmi pri udejanjanju okoljskih politik, predstavlja pomemben korak k sistemski vključitvi trajnostnih načel v delovanje organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti.
Asociacija kot mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture že vrsto let opozarja na nujnost umeščanja trajnostnih okvirov v kulturne politike, pri čemer poudarja, da mora biti zelenemu prehodu zavezano celotno institucionalno okolje – ne zgolj ustvarjalci in producenti ampak tudi nosilci odločanja v sektorju. Prav zato je udeležba Asociacije na tovrstnih srečanjih izjemnega pomena, saj omogoča, da sektor ne nastopa le kot pasivni prejemnik ukrepov, temveč kot aktiven sogovornik, ki soustvarja strateške in operativne podlage za pravično in izvedljivo transformacijo kulturnega polja.
Preberite večTkanje dobrega počutja: umetnost, skupnost in ustvarjalno zdravje
V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.
Rezultati in analiza razpisa kultura in zdravje 2025: Odpiramo vrata povezovanju umetnosti in zdravju
Z zaključkom prvega razpisa za razvoj in izvedbo projektov na presečišču kulture in zdravja smo v Asociaciji naredili pomemben korak k uveljavitvi umetnosti kot orodja za krepitev duševnega zdravja, psihosocialne podpore ter celostne skrbi za posameznike in skupnosti. Razpis, ki poteka v okviru štiriletnega mehanizma in je sofinanciran s sredstvi EU, je spodbudil izjemno zanimanje ustvarjalcev. Med 50 prispelimi prijavami so bile za podporo izbrane tri medsektorsko zasnovane pobude, ki prepletajo umetnost z zdravstvenim in socialnim delovanjem.
Izbrani projekti – Objem glasu, Zvočni objem in Prisluhni gibu – se posvečajo prostovoljcem v paliativni oskrbi, osebam s tinitusom in bolnikom s fibromialgijo. Vsi trije poudarjajo pomen umetnosti kot podpore pri soočanju z bolečino, izgubo, stresom ter nevidnimi kroničnimi boleznimi. Pri tem preizkušajo modele, ki bi jih bilo mogoče dolgoročno vključiti v zdravstvene in socialne sisteme. Razpis tako ne pomeni le finančne podpore, temveč simbolni premik v razumevanju vloge umetnosti kot vira zdravljenja in družbenih sprememb.
Preberite večPrisluhni gibu: umetniška terapija za kronično bolečino
Prisluhni gibu je umetniško-terapevtski projekt, ki odgovarja na potrebe oseb s fibromialgijo – pogosto spregledanim kroničnim stanjem, za katerega so značilne bolečine, izčrpanost in motnje spanja. Prek plesno-gibalne terapije projekt udeležencem ponuja možnost stika s telesom, izražanja čustev in krepitve samoregulacije. Umetniški procesi postanejo sredstvo blaženja bolečine in pridobivanja nadzora nad telesnim doživljanjem.
Predstavljamo vam projekte, ki smo jih na razpisu za razvoj in izvedbo projektov na presečišču kulture in zdravja 2025 izbrali v Asociaciji. Strokovna komisija je pregledala 50 prijav in med njimi izbrala tri najboljše projekte, ki jih bomo v letu 2025 financirali. Med izbranimi je tudi projekt Prisluhni gibu, ki sta ga v sodelovanju z Društvom za Fibrologijo pripravil Boštjan Simon.
Preberite večZvočni objem: umetniška metoda za lajšanje tinitusa
Zvočni objem je projekt, ki zvočno umetnost uporablja kot metodo samopomoči za osebe s tinitusom – kroničnim šumenjem v ušesih, ki prizadene kar desetino prebivalstva. S pomočjo posebej zasnovanih zvočnih kompozicij projekt gradi umetniško izkušnjo, ki ni le estetska, temveč tudi terapevtska. Zvok tako postane orodje regulacije, pomiritve in vsakodnevne opore.
Predstavljamo vam projekte, ki smo jih na razpisu za razvoj in izvedbo projektov na presečišču kulture in zdravja 2025 izbrali v Asociaciji. Strokovna komisija je pregledala 50 prijav in med njimi izbrala tri najboljše projekte, ki jih bomo v letu 2025 financirali. Med izbranimi je tudi projekt Zvočni objem, ki ga je v sodelovanju z zavodom TINITUS pripravil Boštjan Simon.
Preberite večObjem glasu: vokalno-gibalna improvizacija kot prostor skrbi
Objem glasu je projekt, ki razvija umetniško metodo za podporo duševnemu zdravju prostovoljcev v paliativni oskrbi. Prek zvočnih in gibalnih vaj nudi varen prostor za čustveno izražanje, krepitev samorefleksije ter notranjih virov moči. V ospredju je inovativna uporaba vokalno-gibalne improvizacije kot orodja za podporo tistim, ki se vsakodnevno soočajo z intenzivnimi čustvenimi izzivi.
Predstavljamo vam projekte, ki smo jih na razpisu za razvoj in izvedbo projektov na presečišču kulture in zdravja 2025 izbrali v Asociaciji. Strokovna komisija je pregledala 50 prijav in med njimi izbrala tri najboljše projekte, ki jih bomo v letu 2025 financirali. Med izbranimi je tudi projekt Objem glasu, ki so ga v sodelovanju s Slovenskim društvom Hospic pripravili Neža Pele, Jaka Škapin in Špela Peterlin.
Preberite večOd znotraj navzven: Intimni portreti neodvisne kulture
Asociacija vas skupaj z mednarodnimi partnerji in Pekarna Magdalenske mreže vabi v OBRAT, prostor umetnosti in participacije v Mariboru, na skupinsko razstavo Od znotraj navzven. Razstava od 29. aprila do 9. maja 2025 predstavlja zaključek rezidenčnega programa OPE.N, ki je med marcem in aprilom 2025 gostil štiri kulturne ustvarjalce iz Kosova in Hrvaške – Diono Kusari, Ismaila Myrselija, Sanjo Merćep in Mateja Ivušića – v Kranju in Mariboru.
Primarni namen programa OPE.N je bil omogočiti rezidentkam_om izkušnjo neposrednega vpogleda v lokalno neodvisno kulturno infrastrukturo. Rezidence niso bile strogo produkcijsko naravnane, temveč izkušenjsko – s poudarkom na spoznavanju ljudi, prostorov in mehanizmov, ki tvorijo lokalno kulturno krajino.
Preberite več