Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več

Razpis za programske vsebine medijev: neprofitni mediji brez izdatneje osmišljene podpore

V Asociaciji smo se odzvali na Redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 (JPR-MV-2026). Objavo rednega letnega razpisa smo pri tem vzeli za priložnost, da bi preiskali, kako in ali se spremembe medijske zakonodaje izrazijo v okrepljenem položaju neprofitnih medijev. Ti so mdr. namreč ključni za zagotavljanje domačega medijskega pluralizma, dvig medijske pismenosti, predstavljajo kalilnice novinarskega kadra, platforme za refleksijo domače ustvarjalnosti ter zagotavljajo, da se v javnih razprava slišijo tudi pogosto premalo reprezentirani glasovi skupnosti. 

V odzivu smo se tako osredotočili na višino sredstev, namenjenih programskim vsebinam medijev, njihovo porazdelitev ter predvsem na vprašanje, ali razpis v zadostni meri razume in spodbuja razvoj neprofitne medijske produkcije.

Celotno besedilo odziva

Preberite več

Kultura v državnem proračunu: zev med ambicijami in zaostanki

V Asociaciji smo v času sprejemanja pod drobnogled vzeli predloga državnih proračunov za kulturo za leti 2026 in 2027 ter odločevalcem posredovali komentar, v katerem smo izpostavili, kako bi se po našem mnenju morale uveljaviti spremembe, da bi proračun ustrezno naslovil razvojne potrebe (neodvisne) kulture. Nominalno višino sredstev, ki jih bo proračunu Ministrstva za kulturo namenila država, pozdravljamo, saj gre za dvig. V letu 2026 naj bi tako znašal 282,2 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 300 milijonov evrov. Pri tem ocenjujemo, da je bila v mandatu te vlade navkljub nekaterim pozitivnim premikom do določene mere zamujena priložnost za še odločnejše strateško reorientiranje politik na področju umetnosti, kulture in medijev.

Sama višina sredstev pri tem ni edini kriterij vrednotenja proračuna za kulturo. Ključen je namreč tudi delež kulture znotraj celotnih izdatkov države, saj prav ta omogoča objektivnejši vpogled v dejanske državne prioritete. Ta delež po skoraj desetletju upadanja še vedno stagnira, kar poraja vprašanje, ali lahko predvidena sredstva sploh zadostijo potrebam sektorja, sploh v luči številnih zakonodajnih sprememb, kot so plačna reforma, prenova ZUJIK in prenova ureditve samostojnih delavcev v kulturi, ki uvajajo nujne dodatne sistemske obveznosti.

Preberite več

Umetnost, skupnost in skrb: Socialno predpisovanje v praksi

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti. V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.

Preberite več

Dobrobit pri delu: kako lahko umetnost naslovi izgorelost in zdravje pri delu

V drugi epizodi mednarodne konference, ki jo je Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, raziskujemo, kako lahko umetnost prispeva k boljšemu počutju na delovnem mestu. Panelna razprava, ki jo je povezovala Urška Jež (Mesto žensk), je prinesla raznolike pristope – od upravljanja zvoka na koncertih, skrbi za zdravje sluha glasbenikov, premagovanja izgorelosti z umetniškimi praksami, do uporabe koreografskih metod za organizacijsko preoblikovanje in pomenjenja (mattering) v delovnih okoljih.

Preberite več