Pokojninska reforma pod lupo: “dobra” za ministra, “usodna” za samozaposlene

Foto: @LokalPatriot

V Društvu Asociacija smo v okviru javne razprave podali komentar na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v javno razpravo vložilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V društvu ocenjujemo, da bodo predlagani ukrepi poslabšali materialni položaj upokojenk in upokojencev ter dodatno otežili upokojevanje delovno aktivni populaciji, tudi samozaposlenih v kulturi in drugih delavk in delavcev v kulturi. 

V društvu smo od vlade, ki se je reforme lotila s cilji zagotoviti dostojnost pokojnin, javnofinančno vzdržnost in krepitev zaupanja v pokojninski sistem, pričakovali, da bo izkoristila priložnost in odpravila krivice preteklih reform pokojninskega in invalidskega sistema. Pri tem še posebej izpostavljamo prekarne delavke in delavce, tudi s področja kulture, ki so v času tranzicije in gospodarske krize vzpostavljali in reševali domače gospodarstvo ter podpirali državno varčevanje, pa se jim pri tem pokojninska doba ni priznavala, kar bo v bližnji prihodnosti za mnoge pomenilo še bolj oddaljeno upokojevanje ali zelo nizke pokojnine. Spomniti gre, da reformo izpeljuje vlada, ki se je zavezala boju proti prekarizaciji, a opisane problematike skozi ukrepe in v javnosti ne naslavlja, nasprotno, v celoti jo izpušča. Vlado smo v društvu pri tem pozvali, naj ponovno premisli predlagane reformne ukrepe in zagotovi, da bo socialni položaj vseh trenutnih in bodočih upokojencev tudi dejansko dostojen in bo zaupanje v pokojninski sistem okrepljeno, vzdržnost javnofinančnih izdatkov se pač da zagotoviti na raznovrstne načine.

Preberite več

Nevladni sektor potrebuje stabilno okolje – Asociacija v nacionalnih in mednarodnih mrežah

Tudi v aprilu je Asociacija nadaljevala z dejavnostmi nacionalnega in mednarodnega mreženja s ciljem izboljšanja položaja neodvisne nevladne kulture. V društvu smo bili dejavni v strukturiranih dialogih z državnimi institucijami, mednarodnih forumih ter na strateških srečanjih s potencialnimi donatorji, kjer smo zastopali interese nevladnega kulturnega sektorja. Vsako od srečanj je bilo priložnost za utrjevanje položaja neodvisne kulture kot nepogrešljivega segmenta sodobne družbe.

Med vidnejšimi aktivnostmi izstopajo sodelovanje na letnem srečanju o sistemskem razvoju vsebinskih mrež, imenovanje predstavnice Asociacije v vodstveno strukturo evropske mreže EAIPA ter aktivna vloga v regionalni mreži Kooperativa, ki gradi mostove med organizacijami in fundacijami na področju neodvisne kulture na Zahodnem Balkanu. Ti dogodki odražajo dosledno in dolgoročno usmerjenost društva k gradnji trajnostnih modelov sodelovanja, financiranja in vidnosti nevladnega sektorja.

Preberite več

Asociacija o predlogu Zakona o medijih na Odboru za kulturo DZ

V Društvu Asociacija smo se 8. aprila 2025 udeležili 18. redne seje Odbora za kulturo. V okviru prve točke seje, o kateri je odbor razpravljal dva dni, so poslanci in vabljeni gostje obravnavali predlog Zakona o medijih (Zmed-1). V imenu društva je predloge, dopolnitve in pomisleke zbranim predstavila strokovna vodja Asociacije Polona Torkar, ki je pozdravila, da je z amandmaji koalicija pripoznala pomen in predvidela finančne pomoči tudi za nevladne organizacije, ki izvajajo za medije in razvoj področja ključne dejavnosti, a niso medij. Predlog zakona finančnih podpor dejavnosti stanovskih društev, vsebinskih NVO mrež, novinarskih organizacij namreč v osnovi ni eksplicitno predvideval.

V društvo redno spremljamo dogajanje v domačem, predvsem neodvisnem medijskem prostoru in smo pozorno spremljalo tudi pripravo predloga novega medijskega zakona ter ga večkrat komentirali. Strokovna vodja je v nagovoru tako pozdravila, da Ministrstvo za kulturo kot predlagatelj v splošnem pripoznava, da je dejavnost neodvisnih medijev, ki so organizirane kot NVO po Zakonu o nevladnih organizacijah, ključna za pluralnost domačega medijskega prostora. Za ohranjanje in krepitev omenjene dejavnosti so tako ključne tudi osmišljene in raznovrstne podpore, ki jih je mogoče subvencionirati tudi z višjo intenziteto državne pomoči, kot jo pozna sedanja ureditev pri nas. Predlagatelj je namreč seznanjen, da vrsta evropskih držav že priglaša državne pomoči v višini 80% upravičenih stroškov, s čimer se odraža v evropskem prostoru uveljavljeno razumevanje, da določene visokokakovostne medijske vsebine niso komercialno zanimive ter jih je potrebno posebej spodbujati. Četudi predlagatelji zakona napovedujejo, da se bodo tako visoke državne pomoči za NVO priglasile tudi pri nas, je strokovna vodja poudarila, da tega predlog zakona ne eksplicira. To pa pomeni, da še vedno govorimo zgolj o nameri in aktualni politični volji, ne pa tudi dolgotrajni realnosti in s tem višji stabilnosti in vzdržnosti domačega neodvisnega medijskega prostora. To bi po mnenju Asociacije veljalo odpraviti.

Preberite več

BIEN Bienale tekstilne umetnosti

Zavod Carnica organizira Bienale tekstilne umetnosti BIEN, mednarodno razstavo in aktivnosti, povezane s tekstilnim ustvarjanjem ter njihovim vplivom na dobrobit. Razstavni, skupnostni in strokovni programi bienala predstavljajo tekstilno-umetniške prakse in učinke tekstilnega ustvarjanja. BIEN temelji na treh izhodiščih—družbenih učinkih, dediščini in trajnosti. Zajeten del programa bienala se osredotoča na različne publike in z njimi raziskuje učinke tekstilnega ustvarjanja.

Vrsta: Projekt
2021 – danes
spletna stran

Teme:
Posameznikovo dobro počutje
Dobro počutje skupnosti
Duševno zdravje
Kakovost družbenih odnosov
Kakovost storitev za določene skupine

Umetniške prakse:
Arhitektura
Rokodelstvo
Ples, gib
Oblikovanje
Dediščina
Tekstilno ustvarjanje
Ustvarjanje z naravo

Preberite več

Kultura ni dodatek: Asociacija opozarja na ključne manjkajoče vsebine v ReNPM 2026–2034

V društvu Asociacija smo se konec aprila odzvali na predlog Resolucije o Nacionalnem programu za mladino 2026–2034. V njem čemer opozarjamo, da so vsebine, povezane s kulturo, umetnostjo in ustvarjalnostjo, v trenutnem osnutku podhranjene, površno obravnavane in ne sledijo dejanskim potrebam mladih ustvarjalk_cev ter kulturniških organizacij.

V poglavju Kultura, umetnost in ustvarjalnost je – kot izpostavljamo v Asociaciji – zaznati premik fokusa stran od dejanske umetniške produkcije in participacije, saj se predlagani ukrepi nanašajo predvsem na (formalno) izobraževalno sfero. Pri tem pa se ignorira tako vsebinski kot tudi sistemski kontekst, denimo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (ReNPK) ter predlagani akcijski načrt za njeno izvajanje.

Preberite več