Iniciativa Klavnica: 150 zagrebških umetnikov v prizadevanjih za prostore (re)prezentacije

Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter političnega nerazumevanja dostikrat prepuščena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspešne. Ena od njih je tudi zagrebška Inicijativa “Klaonica” (Iniciativa Klavnica), ki želi nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mrđenovićem, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.

Za tiste, ki prvič slišijo za iniciativo – kdo ste, kaj počnete in kako to izvajate? 

Iniciativa »Klavnica« združuje več kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk različnih generacij in disciplin, umetniških organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, večinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se naša iniciativa osredotoča na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifične delovne prostore.

Preberite več

Prisluhnite: Kako je z minimalnim plačilom za delavce v kulturi?

V okviru izobraževalnih aktivnosti Asociacije ter v sodelovanju z galerijo DobraVaga smo izvedli izobraževanje in pogovor, ki smo ga posvetili ureditvi o minimalnem plačilu za samostojne delavce v kulturi, ki je bila letos uvedena z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter podrobneje določena z uredbo in odredbo o minimalni urni postavki. Razprava, ki jo je moderiral Benjamin Jeram in v kateri so sodelovali Tjaša Pureber, direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik Ministrstva za kulturo, Miha Blažič Ntoko, predstavnik sindikata Zasuk-Glosa ter Tibor Mihelič Syed, direktor CUK Kina Šiška, se je osredotočila na razumevanje in izvajanje ureditve v praksi z vidika samostojnih delavcev, javnih zavodov in ministrstva.

Izhodišče pogovora so bili tudi prvi izsledki ankete Društva Asociacija, ki kažejo raznoliko in pogosto neenotno sliko: pri nekaterih uredba ne povzroča večjih težav, drugi poročajo o nejasnostih, različnih interpretacijah in občutkih povečane negotovosti ali zmanjševanja sodelovanj. Poskusili smo tako vnesti več jasnine glede tega, kaj ureditev prinaša, kje se v praksi zatika ter kakšna pojasnila in podporo potrebujejo deležniki, da bi se lahko izvajala pregledno, pošteno in brez nepotrebnih
konfliktov.

Preberite več

Razpisne priložnosti (december 2025)

Za vas vsak mesec izberemo nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture za samozaposlene v kulturi ter druge delavce in delavke na tem področju. 

Na spodnjem seznamu si lahko ogledate nekaj domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.

Preberite več

Na presečišču dolgotrajne oskrbe in kulture: Denis Sahernik

Dolgotrajna oskrba je eden največjih projektov trenutne vlade, ki ga v javnosti še vedno spremlja kopica nejasnosti. Na površju je jasno edino, da državljani plačujemo nov prispevek za storitev, ki naj bi nam nekoč zagotovila dostojno starost; slednji pa je nenazadnje neprijetno presenetil marsikaterega samostojnega delavca v kulturi, med katerimi so številni na robu revščine.

O osnovnih pojmih dolgotrajne oskrbe, kaj ta prinaša ter o nekaterih njenih konkretnih konsekvencah za kulturnike smo izvedli intervju z Denisom Sahernikom, sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bdi nad izvajanjem novega zakona.  

Za začetek opredelimo pojem dolgotrajne oskrbe; zakaj jo potrebujemo in zakaj je nismo imeli do zdaj? Oziroma: kaj smo do novega zakona razumeli pod dolgotrajno oskrbo? Gre le za ‘prepakiranje’, se pravi preimenovanje storitev iz Zakona o socialnem varstvu? Kaj zares novega je v dolgotrajni oskrbi, kako so se storitve financirale prej?

Preberite več

Kultura in upokojevanje: pogovor s Tanjo Petrič

O statusu kulturnih delavk in delavcev, upokojevanju in razmerah v kulturno umetniškem sektorju smo se pogovarjali s Tanjo Petrič, literarno kritičarko, prevajalko, urednico in predsednico Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Pokojninska reforma je sprejeta, vlada je zadovoljna in ponosna. Kaj pomeni za kulturnike, posebej za samozaposlene v kulturi, smo lahko zadovoljni in ponosni tudi mi?

Naredil se je pomemben premik na mnogih mestih; za samostojne delavce v kulturi (tako nas zakon po novem imenuje) so se preoblikovali predvsem pomembni členi glede bolniškega staleža in nadomestila v času bolniške odsotnosti, drsnega cenzusa in karierne dinamike. Uredba o minimalnih plačilih za samozaposlene v kulturi pa vpeljuje primerljiv sistem s plačnimi razredi v javnem sektorju. Vendar pa je bil zakon popravljen v okviru meje, ki je bila zakonu postavljena že vnaprej – tj. da se spreminja samo tretjinsko in ne v celoti, in da ostane brez velikih finančnih posledic oz. znotraj okvirjev, kot jih je postavilo Ministrstvo za finance. Zato v finančnem smislu ni ambiciozen in so nekateri popravki »kozmetični«, vpeljujejo pa sistemske spremembe, na katerih bo treba graditi v prihodnje in zakon še »piliti«. Vsekakor menim, da je šlo za obsežno spremembo v pozitivni smeri, ki se je dotaknila nevralgičnih točk samostojnih delavcev v kulturi, ker so se razmere zanje v zadnjih letih močno poslabšale, tudi zaradi covida, vse večje draginje, desetletja dolgega neusklajevanja honorarjev z rastjo plač itd. 

Ravno v teh letih se množično upokojuje močna generacija samozaposlenih književnih prevajalcev, ki pa žal dolga leta ni imela urejenega statusa, s čimer nima dovolj delovne dobe, za upokojitev pa dosega seveda starostni kriterij. To pomeni, da je izračun njihovih pokojnin porazen, ob čemer gre za vrhunske književne prevajalce z najvišjimi stanovskimi in mednarodnimi nagradami, torej za ljudi z izjemnimi dosežki na področju kulture.

Preberite več