Odbor Državnega zbora za kulturo je 30. septembra na nujni seji obravnaval posledice poletne ustavitve oziroma zastojev pri financiranju kulturnih programov in projektov. V Društvu Asociacija smo opozorili, da sprejeti rebalans sicer odpravlja del neposrednih težav, vendar vprašanje za kulturni sektor s tem še ni zaključeno. Država mora zagotoviti, da se finančna in upravna negotovost ob proračunskih težavah ne prenaša na organizacije, samostojne delavce in druge izvajalce, ki na njene odločitve nimajo vpliva.
Ministrstvo za kulturo je poleti izvajalce obvestilo o možnem zmanjšanju sredstev in jih pozvalo, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila. Ustavljeni oziroma preklicani so bili tudi nekateri razpisni postopki. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je na seji pojasnila, da je novo vodstvo ob prevzemu ministrstva ugotovilo 8,9 milijona evrov primanjkljaja za že prevzete in zakonske obveznosti, od tega 3,9 milijona evrov na postavki za prispevke za socialno varnost samozaposlenih. Po njenih besedah je ministrstvo zato najprej uvedlo notranje varčevalne ukrepe, nato pa ustavilo oziroma preklicalo nekatere postopke, pri katerih odločbe in pogodbe še niso bile izdane. Ministrica je obenem poudarila, da so bila z rebalansom dodatna sredstva zagotovljena in da se financiranje večine programov in projektov nadaljuje.
Posledice ustavitve niso izginile z rebalansom
Predsednik Asociacije Uroš Veber je pozdravil nadaljevanje postopkov in dejstvo, da so nekateri izvajalci po sprejetju rebalansa vendarle prejeli pogodbe. Opozoril pa je, da rebalans sam po sebi ni odpravil vseh posledic večmesečne negotovosti niti pojasnil usode vseh odprtih postopkov.
Asociacija je po prvih obvestilih ministrstva izvedla hitro anketo med izvajalci. Odgovori so pokazali, da bi zastoj lahko vplival na približno 10.000 načrtovanih dogodkov in aktivnosti v skupni vrednosti skoraj 1,4 milijona evrov. Več kot 40 odstotkov sodelujočih je napovedovalo odlaganje plačil izvajalcem, približno tretjina prestavitev ali odpoved aktivnosti, več kot tri četrtine pa tveganje za lastno likvidnost. Ker anketa ni zajela celotnega sektorja, rezultatov ne razumemo kot popoln popis nastale škode, temveč kot jasno opozorilo, kam se ob nenadni ustavitvi državnega financiranja najprej prenese tveganje.
Posebej smo opozorili na delovne štipendije za samostojne delavce v kulturi. Razpis v vrednosti 700.000 evrov je bil ustavljen po opravljeni strokovni presoji, 87 prijavljenih pa je bilo že obveščenih o pozitivni oceni oziroma predvidenem izboru. Za ljudi, ki so se na podlagi pričakovane podpore odpovedali drugim angažmajem in načrtovali svoje delo, takšna odločitev ni zgolj proračunska sprememba, temveč lahko pomeni zelo konkreten izpad prihodkov in socialno stisko.
Odprta ostajajo tudi vprašanja nekaterih drugih razpisov in razvojnih ukrepov, med njimi mednarodnih udeležb, podpore medijem, kroženja kulturnih vsebin, umetniških rezidenc in podpornega okolja v kulturi. Pri slednjem smo opozorili tudi na razliko med vrednostjo sklenjenih oziroma načrtovanih obveznosti in sredstvi, vidnimi v prihodnjih proračunskih dokumentih.
Problem niso samo razpisi
Asociacija je na odboru poudarila, da negotovost ni omejena na javne razpise. Samostojni delavci v kulturi še vedno opozarjajo na zamude pri odločanju o karierni dinamiki, prav tako ostajajo odprta vprašanja bolniškega nadomestila. Jedro problema je zato širše od posamezne proračunske prerazporeditve. Gre za to, kako država izvršuje pogodbe, zaključuje upravne postopke in odloča o zakonskih pravicah. Če država zamuja, finančne posledice ne ostanejo pri državi, ampak se prenesejo na posameznika ali organizacijo, ki na hitrost upravnega odločanja nima praktično nobenega vpliva.
»Od vas, ki vodite to državo, prosimo za transparentno, predvidljivo, stabilno in zakonito delovanje,« je poudaril Veber. Asociacija zato pričakuje, da bodo prihodnje napovedi ministrstva pravočasne, natančne in opremljene z oceno posledic ter da bo dialog s sektorjem potekal strukturirano in sproti, ne šele ob nastanku kriz.
Podobna opozorila tudi drugih predstavnikov sektorja
Na potrebo po stabilnosti in kontinuiteti financiranja je opozoril tudi predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Jurij Krpan. NSK je že julija ocenil, da imajo zamiki financiranja nesorazmerne posledice predvsem za nevladne organizacije, samostojne delavce in medije posebnega pomena. Posebej je izpostavil tudi pomen zanesljivega nacionalnega financiranja za evropske projekte in potrebo po hitrejšem črpanju kohezijskih sredstev.
Miha Blažič iz Sindikata Zasuk je opozoril, da zamude pri razpisih, odločbah, pogodbah in izplačilih niso nov problem ter da že dlje časa močno otežujejo načrtovanje dela v kulturnem sektorju. Med drugim je pozval, naj se izvajalcem, ki zaradi zamud države projektov ne morejo izvesti v prvotnih rokih, ustrezno prilagodijo pogodbene obveznosti.
Predstavniki Društva za sodobni ples Slovenije in Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije so opozorili predvsem na zastoj pri razvojnih in kohezijskih projektih. Barbara Pokorny je izpostavila, da so kulturni domovi na podlagi že izdanih sklepov začeli oblikovati programe, povezovati partnerje in načrtovati gostovanja, pogodbe za izbrane projekte pa še niso bile sklenjene. Takšni zastoji po njihovih opozorilih posebej prizadenejo kulturno ponudbo zunaj največjih urbanih središč.
Potrebujemo jasen pregled in varovalke za naprej
Asociacija je odboru in ministrstvu predlagala štiri neposredne korake: javno časovnico vseh še nezaključenih postopkov in jasen pregled ustavljenih postopkov; pravočasno odločanje o karierni dinamiki in bolniških nadomestilih; ureditev pravil, ki bodo preprečila, da se javnofinančno in upravno tveganje države brez opozorila ponovno prenese na izvajalce in posameznike; ter zagotovitev nadaljevanja razvojnih ukrepov za nevladne organizacije in nacionalnega sofinanciranja projektov EU in EFTA tudi po spremembi financiranja Sklada za razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva.
Prav slednje je pomembno tudi za kulturo. Nacionalno sofinanciranje evropskih projektov omogoča slovenskim organizacijam uspešno kandidiranje na neposrednih in zelo konkurenčnih evropskih razpisih, sredstva pa se skozi takšne projekte v Slovenijo večkratno vračajo.
Predlagani sklepi predlagateljev seje ter dodatni sklepi, med katerimi so bili tudi pozivi k pregledu vseh ustavljenih postopkov, mehanizmu pravočasnega obveščanja in strukturiranemu dialogu s stroko, na odboru niso dobili potrebne večine. Za je glasovalo šest, proti osem poslancev. Odbor se je tako s tematiko zgolj seznanil.
Za Asociacijo pa ostaja bistveno vprašanje ne glede na politično odgovornost za nastali položaj: kako zagotoviti, da se letošnji način reševanja proračunskih težav ne ponovi. Kulturni sektor potrebuje predvidljivo in zakonito okolje, v katerem lahko organizacije in posamezniki načrtujejo delo, izpolnjujejo svoje obveznosti ter razvijajo programe, ki so dostopni po vsej državi in konkurenčni tudi v evropskem prostoru.