Na 11. seji Nacionalnega sveta za kulturo, ki je 27. julija 2026 potekala na Ministrstvu za kulturo in sta se je udeležili tudi ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc ter državna sekretarka Uršula Menih-Dokl, so člani sveta obravnavali posledice napovedanih rezov v kulturi. Razprava se je osredotočila predvsem na finančno vrzel, ki jo je novo vodstvo ministrstva zaznalo v proračunu Ministrstva za kulturo, ter na njene posledice za izvajanje kulturnih programov in projektov, vključno s prošnjo upravičencem, naj do sprejetja rebalansa proračuna ne vlagajo zahtevkov za izplačila. V okviru razprave na temo je strokovna vodja Asociacije Polona Torkar predstavila ključne ugotovitve hitre analize posledic zaustavitve javnih razpisov in zamikov pri financiranju kulturnih programov in projektov, celotno analizo pa posredovala Ministrstvu za kulturo in Nacionalnemu svetu za kulturo. Na dnevnem redu sta bili ob tej točki še črpanje kohezijskih sredstev ter seznanitev s stanjem glede novoustanovljenega Muzeja slovenske osamosvojitve ter Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.
ASOCIACIJINA ANALIZA HITRE ANKETE O POSLEDICAH ZAUSTAVITVE NA MK
Ministrica predstavila ukrepe za sanacijo proračunske vrzeli in napovedala dodatna kohezijska sredstva
Člane Nacionalnega sveta za kulturo je na začetku seje nagovorila ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Predstavila je ukrepe za sanacijo proračunske vrzeli ter pojasnila, da ministrstvo z rebalansom proračuna, če bo ta sprejet, načrtuje zagotoviti sredstva za izvedbo vseh programov in projektov na področju ustvarjalnosti, za katere so bile odločbe že izdane oziroma pogodbe že podpisane; rezi torej v tem segmentu ne bodo potrebni. Ob tem je članom sveta predstavila stanje, kot izhaja iz primopredajnega zapisnika, ter ugotovitve, ki so po njenih besedah novo vodstvo ministrstva spodbudile k ukrepanju. Del ukrepov za naslovitev ocenjenega 8,9-milijonskega primanjkljaja je bilo tudi opozorilo upravičencem, da v proračunu trenutno ni dovolj sredstev, kar bi lahko pomenilo reze. Ministrica je na seji izrazila obžalovanje, da je bilo to, po njenih besedah dobronamerno sporočilo, slabo sprejeto.
Ministrica je zbrane obvestila, da ministrstvo poleg že znanih razpisov za delovne štipendije ter za udeležbo na večjih mednarodnih dogodkih ne bo izvedlo niti razpisa za zaposlitve v medijih, vrednega 2 milijona evrov v letu 2026 in 2 milijona evrov v letu 2027, ter razpisa za medijsko pismenost v vrednosti 60 tisoč evrov. Skupaj z zaustavitvijo Javnega razpisa za dodelitev delovnih štipendij samostojnim delavcem v kulturi, na katerem je bilo predvidoma razpoložljivih 700 tisoč evrov, ter Javnega poziva za izbor kulturnih projektov mednarodnega sodelovanja na področju vizualnih umetnosti, intermedijskih umetnosti in oblikovanja, na katerem je bilo razpoložljivih 210 tisoč evrov, je ministrstvo po navedbah ministrice zagotovilo pomemben del sredstev za kritje socialnih pravic samostojnih delavcev v kulturi. K temu je dodala že napovedan dvig integralnih sredstev za 2,2 milijona evrov, ki naj bi ga kot del izhodišč za rebalans za pokrivanje socialnih pravic zagotovil minister za finance Andrej Šircelj. Za kritje socialnih pravic je tako trenutno zagotovljenih več sredstev, kot znaša ocenjeni primanjkljaj na tej postavki, to je 3,9 milijona evrov.
Spregovorila je tudi o saniranju 5 milijonskega manjka v javnem segmentu kulture, kjer so po navedbah ministrstva sredstva primanjkovala za izplačilo plač. Ministrstvo je pojasnilo, da je ukrepalo z odpravo študentskega dela, novo sistemizacijo delovnih mest, zmanjšanjem obsega dela od doma, zahtevo po večji učinkovitosti javnih uslužbencev, zmanjšanjem voznega parka z odprodajo vozil ter z zmanjšanjem investicij v javnih zavodih. Ob koncu nagovora je ministrica članom Nacionalnega sveta za kulturo predstavila še, po njenih besedah, spodbudno novico: če bo rebalans potrjen, je ministrstvu v okviru priprave njegovih izhodišč uspelo zagotoviti dodatna kohezijska in z njimi povezana integralna sredstva, s katerimi namerava okrepiti črpanje evropskih sredstev ter projekte, financirane iz kohezijske politike. Rebalans naj bi z zagotovitvijo skupno okvirno 8 dodatnih milijonov po besedah ministrice pomeni nov rekordni proračun za kulturo.
Asociacija: posledice zaustavitve financiranja niso hipotetične, kontinuiteta države, pravna varnost in zaupanje pa ostajata ključna.
V nagovoru članom Nacionalnega sveta za kulturo in predstavnikom Ministrstva za kulturo v okviru razprave o zaustavitvi financiranja MK je strokovna vodja Asociacije Polona Torkar poudarila, da sedanjega položaja ni mogoče razumeti zgolj kot vprašanja izvrševanja letošnjega proračuna. Po mnenju Asociacije gre namreč prvenstveno za vprašanje kontinuitete države, pravne varnosti in zaupanja v javne institucije. Kulturne organizacije in ustvarjalci svoje delo načrtujejo na podlagi javnih razpisov, upravnih odločb in pogodb ter v legitimnem pričakovanju, da bo država spoštovala obveznosti, ki jih je sama prevzela. Če se breme notranjih proračunskih ali upravnih težav prenese na upravičence, tako niso prizadeti le posamezni projekti, temveč tudi predvidljivost kulturne politike in zaupanje v državo kot zanesljivo partnerico doma in v mednarodnem prostoru.
V nadaljevanju je predstavila rezultate analize Asociacije, pripravljene na podlagi hitre ankete med organizacijami in posamezniki s področja kulture. Po oceni društva je anketa zajela približno tretjino neposredno prizadetih upravičencev. Zbrani podatki kažejo, da je v času negotovosti pri vzorcu nastalo že več kot 1,09 milijona evrov stroškov brez zagotovljenega kritja, negotovo pa je financiranje več kot 1,38 milijona evrov stroškov za kulturnih aktivnosti, ki jih morajo anketiranci še izvesti. Negotovost je vplivala tudi na izvedbo več kot 10.000 javnih dogodkov ter neposredno ogrozila delo najmanj 111 redno zaposlenih in več kot 1.600 samozaposlenih ter drugih pogodbenih sodelavcev ter njihovih družin. Strokovna vodja je pri tem poudarila, da ker gre za izsledke na približno tretjinskem vzorcu, je ocenjena škoda še bistveno večja.
Analiza obenem kaže, da posledice presegajo finančne kazalnike. Organizacije in ustvarjalci poročajo o odpovedih in zamikih programov, izgubi prihodkov, oteženem mednarodnem sodelovanju, dodatnih stroških ter povečani negotovosti pri zaposlovanju in načrtovanju dela. Številni so se zaradi pričakovanega financiranja odpovedali drugim projektom ali zaposlitvenim priložnostim, zato posledice že vplivajo na stabilnost celotnega kulturnega ekosistema, ugled in preživetje.
Zaupanje kot temelj dobrega upravljanja
Analiza Asociacije je pokazala tudi pomembno spremembo v odnosu upravičencev do ministrstva. Skoraj polovica sodelujočih v anketi je izrazila nezaupanje v dobronamernost Ministrstva za kulturo in njegovo sposobnost konstruktivnega reševanja nastalega položaja. To kaže, da posledice večtedenske negotovosti niso zgolj finančne ali organizacijske, temveč segajo tudi na področje zaupanja, ki je eden ključnih pogojev za dolgoročno sodelovanje med državo in deležniki v kulturi.
Strokovna vodja je pri tem spomnila, da ministrica za kulturo v prvem javnem nastopu po imenovanju poudarila, da se bo tistemu delu kulture, ki ji ne zaupa, dokazala predvsem z delom. V Asociaciji to razumemo kot priložnost in dobro izhodišče za nadaljnjo normalizacijo razmer po začetnih potezah, ki jih zlahka opredelimo za nenavadno sporočilo. Prav zato menimo, da bo ob odpravi trenutnih finančnih težav enako pomembno tudi dosledno uveljavljanje načel dobrega upravljanja – preglednega odločanja, ki je izkazljivo in ni enostransko, pravočasne in odprte komunikacije, spoštovanja prevzetih obveznosti ter predvidljivega delovanja institucij. Prav na teh temeljih se lahko zaupanje, ki je bilo v zadnjih tednih omajano, postopoma ponovno vzpostavi.
Asociacija pozdravila pozitivne premike, a opozorila, da pozitivni premiki ne odpravijo že nastale škode ter stanje še ni spremenjeno
Strokovna vodja Asociacije je v nagovoru pozdravila ukrepe, ki jih je ministrstvo v zadnjih tednih že sprejelo oziroma jih je napovedalo za normalizacijo razmer, zlasti zagotovilo, da bodo projekti z že izdanimi odločbami izvedeni brez rezov. Hkrati pa je opozorila, da večtedenska negotovost ni ostala brez posledic in da upravičenci še niso prejeli obvestil, da lahko nemoteno izvajajo programe in projekte ter oddajajo zahtevke. Nasprotno, na ministrstvu dosledno sporočajo, da zanje nimajo novih informacij. Poudarila pa je še, da ima postopanje ministrstva vsekakor pozitiven doprinos na način, da je uspelo povezati in poenotiti kulturnike, kar se je odrazilo skozi podpise Javnega pisma Asociacije, ki ga je podpisalo 398 podpisnikov.
Ker je pomembno, da se stanje čimprej odpravi, je Asociacija Nacionalni svet pozvala naj ugotovi, da zamik izvrševanja že prevzetih obveznosti države predstavlja vprašanje javnega interesa na področju kulture, ter pozove Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije k čimprejšnji odpravi zamud, preprečitvi finančne škode upravičencem ter doslednemu spoštovanju načel pravne varnosti, predvidljivosti in kontinuitete javnega financiranja.
Nacionalni svet za kulturo poziva k stabilnosti financiranja
V razpravi so člani Nacionalnega sveta za kulturo poudarili, da zaustavitve financiranja sredi proračunskega leta pomembno destabilizirajo kulturno produkcijo ter izpostavili, da je z ustavitvijo razpisa za delovne štipendije močno vplivala na sposobnost delovanja v kulturi številnih, ki so ključnega pomena za razvoj domače vrhunske ustvarjalnosti. V razpravi smo med drugim poskusili poizvedeti tudi glede usode razpisov in pozivov, ki so še odprti ali napovedani, med njimi poziv za kroženje vsebin, umetniške rezidence in štipendije za dodiplomski študij na področju kulture. Razprava se odvijala tudi okrog tega, ali lahko v napovedih vladnih reform za jesen ter postopanju ministrstva že beremo napovedi glede odnosa do samostojnih kulturnih delavk in delavcev ter nevladnih organizacij. Ministrica je potrdila, da namerava ob spremembi medijske zakonodaje, nasloviti ureditev na področju samostojnih delavcev v kulturi. Ugotovili so namreč, da primerov, ko se pravice prosilcu ne bi podelilo, ni veliko, kriteriji pa so prenizki, da bi zagotavljali, da država podpira vrhunsko ustvarjalnost. Nadalje je napovedala spremembe na področju statusa NVO v javnem interesu ter ponovila, da bo sledila motu, po katerem bo Ministrstvo dalo več za ustvarjalnost in manj za birokracijo.
Svet bo Ministrstvu za kulturo priporočil, naj se podobni ukrepi v prihodnje ne izvajajo med tekočim izvajanjem programov in projektov, temveč da se morebitni proračunski primanjkljaji rešujejo na način, ki ne ogroža že prevzetih obveznosti in kontinuitete ustvarjanja, kar je usmeritev, ki jo Asociacija pozdravlja.
NSK tudi o evropskih sredstvih, Muzeju slovenske osamosvojitve in sodobnem plesu
Poleg posledic finančne vrzeli in njenega vpliva na izvajanje kulturnih programov je Nacionalni svet za kulturo obravnaval tudi stanje črpanja evropskih kohezijskih sredstev ter sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO). Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je članom sveta predstavila pregled dosedanjega izvajanja projektov ter ukrepe za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Ocenila je, da je izvajanje projektov v okviru NOO v boljšem stanju kot na področju kohezijske politike, ob tem pa izrazila obžalovanje, da številni projekti, ki jih je kot državna sekretarka zasnovala v času mandata ministra dr. Vaska Simonitija, niso bili izvedeni oziroma niso bili uresničeni v predvidenem obsegu oz. zamišljeni zasnovi. Obvestila je tudi, da ministrstvo izvaja revizije več kohezijskih projektov, med drugim razpisa za krepitev kulturno-umetnostne vzgoje, da enega od kohezijskih projektov na področju ustvarjalnosti ne bo mogoče izvesti, ter izrazila zaskrbljenost nad potekom realizacije in stanjem črpanja sredstev pri projektu e-Kultura, zlasti na področju digitalizacije muzejev. Ob tem je poudarila, da je državni sekretarki Uršuli Mehih Dokl v dveh mesecih uspelo bistveno izboljšati dinamiko črpanja sredstev ter izrazila pričakovanje, da bo Sloveniji uspelo izkoristiti vsa razpoložljiva evropska kohezijska sredstva.
Člani sveta so obravnavali tudi vprašanje ponovne ustanovitve Muzeja slovenske osamosvojitve. Člani so ministrico opozorili, da ustanovitev muzeja ni predvidena v veljavnem Nacionalnem programu za kulturo in pripadajočem akcijskem načrtu. Ministrstvo zato razmišlja o pripravi novega nacionalnega programa, ki bo določil prihodnje razvojne usmeritve kulturne politike. V razpravi so člani sveta opozorili tudi na strokovne vidike morebitnega premeščanja muzejskih zbirk ter poudarili pomen ohranjanja njihove celovitosti.
Nacionalni svet za kulturo se je seznanil tudi s stanjem postopka ustanavljanja javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ministrstvo je predstavilo razloge, zaradi katerih ustanovitev zavoda v predvideni obliki trenutno ni mogoča. Po besedah ministrice naj ustanovitvena pogodba v sedanji obliki ne bi bila izvršljiva, manjkajo pa tudi nekateri ključni dokumenti zavoda. V pogovorih s soustanoviteljicami naj bi sočasno ugotovili, da za začetek delovanja zavoda niso bila zagotovljena vsa potrebna zagonska sredstva. Člani sveta so razpravljali o pomenu javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, o jasno izkazani in dokazno podprti potrebi po takšni instituciji ter o možnih nadaljnjih rešitvah za institucionalno podporo temu področju. Ministrica je ob tem potrdila, da za zdaj ne načrtuje razveljavitve akta o ustanovitvi zavoda.
Analiza Asociacije je dostopna na [povezava], nagovor strokovne vodje na seji Nacionalnega sveta za kulturo pa na [povezava].