Društvo Asociacija in Društvo humanistov Goriške vabita na javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Nove Gorice pred lokalnimi volitvami 2026, ki bo v petek, 16. oktobra 2026, ob 18. uri v EPICentru v Novi Gorici.
Društvo Asociacija in Zavod PIP vabita na javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Maribora pred lokalnimi volitvami 2026, ki bo v četrtek, 22. oktobra 2026, ob 16. uri v Vetrinjskem dvoru v Mariboru.
Društvo Asociacija in Kino Šiška vabita na javno predvolilno soočenje Prostori kulture: vizija Ljubljane pred lokalnimi volitvami 2026, ki bo 20. oktobra ob 13. uri v Katedrali Kina Šiška.
Z velikim veseljem v Asociaciji objavljamo tretjega v vrsti štirih nacionalnih razpisov za razvoj in izvedbo projektov na področju kulture in zdravja! Z razpisom bomo ponovno podprli razvoj in izvedbo umetniških ali kulturnih projektov, katerih cilj je izboljšati zdravje in dobro počutje posameznikov ali skupnosti in izkazujejo zavedanje pomena interdisciplinarnega sodelovanja in delovanja na področjih zdravstva, sociale, oskrbe in/ali izobraževanja ter potencial za razvoj trajnejših praks.
Upravičeni prijavitelji so poklicne_i umetnice_ki ali umetniški kolektivi z izkazanimi referencami na svojem umetniškem področju, ki delujejo v Sloveniji in se ne glede na starost želijo na novo ali dodatno vzpostaviti na presečnem področju umetnosti oz. kulture in zdravstva, sociale, oskrbe in/ali izobraževanja. 18. 9. bomo ob 10:00 organizirali tudi informativni dogodek o razpisu, na katerem bomo na kratko predstavili sam razpis, nato pa prostor odprli za vaša morebitna vprašanja (prijava na info dan).
V petek, 23. oktobra, vas od 10. do 11.30. ure vabimo na spletno usposabljanje »Prostovoljstvo v gospodarstvu«, kjer bomo predstavili pomen, razloge in dobre prakse vključevanja prostovoljstva v svet gospodarstva. Svojo 13-letno prakso Tedna humanitarnosti in prostovoljstva bodo predstavili tudi predstavniki podjetja Krka, d. d., Novo mesto in nam iz prve roke ponudile odgovore na vprašanja:
– Zakaj v organizaciji posvečati resurse za prostovoljstvo?,
– Kakšni so vplivi Tedna humanitarnosti in prostovoljstva na zaposlene?,
– Kako sploh pripraviti okolje in začeti uvajati prostovoljstvo v podjetje? in še mnoga druga.
Čas bomo z veseljem namenili tudi vam, udeležencem, za vaša vprašanja.
Vse bolj številčne strokovne raziskave kažejo, da ima prostovoljstvo zelo pozitiven vpliv ne le na prejemnike prostovoljske pomoči in družbo na splošno, ampak tudi na prostovoljca samega. Prostovoljstvo odraslih podpira njihovo fizično zdravje, saj najpogosteje zahteva več gibanja, kar se povezuje tudi z manj fizičnimi omejitvami. Še večji pozitiven vpliv pa ima prostovoljstvo na duševno zdravje prostovoljcev, saj prostovoljci doživljajo več pozitivnih občutkov, optimizma, občutka smisla v življenju in manj simptomov depresije, tesnobe, občutkov brezupnosti in osamljenosti (Kim idr., 2020; Casiday idr., 2008; Prostovoljstvo v Sloveniji, 2021; Nichol idr., 2024).
Glede na to, da govorimo o delovno aktivni populaciji, pa je pomembno dodati tudi dejstvo, da se pozitivni učinki prostovoljstva na zdravje ne povečujejo s količino prostovoljskih ur, ki jih posameznik opravi. Tako kot na drugih področjih življenja je tudi pri prostovoljstvu pomembna zmernost in zavedanje tega, koliko časa in energije imamo na voljo za prostovoljstvo. Na ta način dosegamo zgoraj opisane pozitivne vplive prostovoljstva na duševno in fizično zdravje (Morse idr. 2022).
OECD prostovoljstvo razume kot pomemben dejavnik lokalnega razvoja – kot način grajenja družbenega kapitala, krepitve skupnostnih mrež in aktivnega državljanstva ter povečanja povezanosti in odpornosti skupnosti. Prostovoljstvo zato ni le odgovor na potrebe ljudi, temveč ena od pomembnih infrastruktur skupnosti – nekaj, kar skupaj gradimo, soustvarjamo in za kar imamo skupno odgovornost.
Viri:
Casiday, R., Kinsman, E., Fisher, C., & Bambra, C. (2008). Volunteering and Health: What Impact Does It Really Have?
Kim, E. S., Whillans, A. V., Lee, M. T., Chen, Y., in VanderWeele, T. J. (2020). Volunteering and Subsequent Health and Well-being in Older Adults: An Outcome-wide Longitudinal Approach. American journal of preventive medicine, 59(2), 176–186. https://doi.org/10.1016/j.amepre.2020.03.004
Morse, J. L., Dik, B. J., Shimizu, A. B., & Reed, K. A. (2022). Volunteerism and Burnout: Does Satisfaction of Motives for Volunteering Protect Against
Nichol, B., Wilson, R., Rodrigues, A., & Haighton, C. (2024). Exploring the Effects of Volunteering on the Social, Mental, and Physical Health and Well-being of Volunteers: An Umbrella Review. VOLUNTAS: International Journal of Voluntary and Nonprofit Organizations, 35(1), 97–128. https://doi.org/10.1007/s11266-023-00573-z
Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?, na kateri so se srečali predstavniki kulture, zdravstva, socialnega varstva in javnih politik. Po evropskem pregledu in izkušnjah iz Latvije in Italije se je konferenca sklenila z vprašanjem, ki nas zadeva najbolj neposredno: kako naprej v Sloveniji?
Društvo Asociacija je 8. oktobra 2026 v Kinu Šiška v sodelovanju s partnerji doma in v tujini pripravilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so iskali odgovor na vprašanje iz naslova: kdo naj umetnost predpisuje in kako.
Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Udeleženci s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kako umetnost vključiti v sisteme podpore zdravju in dobremu počutju.
Društvo Asociacija je v četrtek, 8. oktobra 2026, v Komuni Kina Šiška gostilo mednarodno konferenco Ne živimo samo od kruha: Kdo in kako naj v Evropi predpisuje umetnost?. Strokovnjaki s področij kulture, zdravja, socialnega varstva in oblikovanja politik so razpravljali o tem, kakšno vlogo lahko ima umetnost v sistemih podpore zdravju in dobremu počutju ter kaj je potrebno, da se povezovanje kulture in zdravja v Sloveniji razvije z ravni posameznih praks na sistemsko raven.
Konferenco so gradili trije sklopi, povezave do poročil s posameznih sklopov in posnetkov lahko najdete spodaj (posnetke bomo naložili kmalu).
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.