V novi rubriki našega mesečnega glasila Kulturosfera Razpisne priložnosti vam prinašamo nekaj zanimivih domačih in tujih razpisov in pozivov za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi.
Tokrat posredujemo razpise za ustvarjalce in ustvarjalke na področju filma, kulture, stripa, vizualne umetnosti in intermedije.
Z novim letom v Kulturosferi začenjamo s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Zakaj? Ker vemo, da ponujamo ogromno znanja, ker naši projekti družbo okoli nas spreminjajo na bolje, in ker naše ideje odmevajo tudi v drugih sektorjih. Iščemo inovativne pristope, ki so prepoznani pri nas in v tujini, ter so lahko zgled ostalim.
Prvega v nizu predstavljamo Zavod Kersnikova. Z njimi smo se pogovarjali o projektih, ki povezujejo umetnost in tehnologijo.
Z januarsko grafično osvežitvijo Kulturosfere prenavljamo tudi dve izmed naših najbolj branih rubrik Evro na evro in Razpisi v kulturi.
Razpisne priložnosti za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi od doma in iz tujine vam bomo še vedno posredovali vsak mesec. Razlika je le, da jih zaradi lažje preglednosti združujemo v enoten prispevek z naslovom Razpisne priložnosti. Srečno pri prijavah!
V tokratni številki Kulturosfere med člani Asociacije izpostavljamo KUD Ljud, ki je poznan predvsem po visoko kvalitetnih gledaliških predstavah na prostem ter intenzivnim delom na polju kulturno-umetnostne vzgoje.
Z njimi smo se pogovarjali o izzivih dela v NVO, ki s svojim prodornim delom ne ustreza kalupu razpisnih kriterijev, kar kljub profesionalnemu delu in prepoznavni kvaliteti pogosto pomeni težji dostop do razpisnih sredstev, ki bi omogočali večji in trajnejši obseg dela ustvarjalk in ustvarjalcev.
Za dolgoročno preživetje in stabilnost nevladnih organizacij v kulturi je diverzifikacija proračunov izjemnega pomena. Več stabilnih finančnih virov tudi povečuje neodvisnost, saj se zmanjšuje vezanost na enega samega financerja.
Pridobivanje zasebnih virov se v tej luči torej zdi nujno, a še zdaleč ne enostavno. K pisanju o potencialih in pasteh sodelovanja med gospodarstvom in kulturo smo tokrat povabili Urško Jež, producentko v kulturi z dolgoletnimi izkušnjami v nevladnem sektorju, ki je svoj magisterij posvetila prav tej temi. 16. januarja bo tudi vodila Asociacijino delavnico o pridobivanju sponzorskih sredstev.
December je dober mesec za iskanje priložnosti za financiranje v tujini. Pripravili smo izbor najzanimvejših tujih razpisnih priložnosti za NVO in samozaposlene v kulturi.
Tokrat so v središču razpisov filmarji, NVO, uprizoritveniki, intermedijci ter mladi kulturni delavci.
Če ste zamudili aktualne medijske polemike glede kulturne politike na polju samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, za vas vsak mesec zberemo nekaj najzanimivejših odzivov.
V nadaljevanju si lahko preberete izbor prispevkov, ki poročajo o aktivnostih in stališčih Asociacije.
V Asociaciji vsak mesec izberemo nekaj najzanimivejših domačih razpisnih priložnosti za nevladnike in samozaposlene v kulturi.
Tokrat izpostavljamo priložnost za intermedjske ustvarjalce ter dramaturge.
V Kulturosferi nadaljujemo s predstavljanjem članic in članov Asociacije. V tokratni rubriki Iz prve vrste predstavljamo Zavod za založniško dejavnost Beletrina. Pogovarjali smo se z njenim direktorjem Mitjo Čandrom in izvršno direktorico Almo Čaušević.
Beletrina je ena izmed največjih NVO v kulturi pri nas z vrsto zaposlenimi ter številnimi lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi projekti. V središču našega pogovora je bilo vprašanje sistematičnega razvoja kulturnih politik za uravnotežen razvoj NVO in neodvisnega založništva.
V Asociaciji si že vrsto let prizadevamo, da bi ministrstvo za kulturo začelo sistematično razvijati in priznavati podporne mehanizme za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. Za nemoten razvoj umetnosti je ustrezen podporni administrativni sistem v vse bolj birokratiziranemu svetu namreč nujen.
Zato smo tokrat v času, ko nadgrajujemo Asociacijin servis za samozaposlene v kulturi k pisanju na temo podpore sodobni umetnosti, še posebej samozaposlenim v kulturi, povabili direktorja SCCA-Ljubljana Dušana Dovča, sicer tudi dolgoletnega člana upravnega odbora Asociacije. SCCA je pred leti namreč prvi v Sloveniji vzpostavil celostni servis za samozaposlene, ki se je končal prav zaradi nepodpore države.