December je dober mesec za iskanje priložnosti za financiranje v tujini. Pripravili smo izbor najzanimvejših tujih razpisnih priložnosti za NVO in samozaposlene v kulturi.
Tokrat so v središču razpisov filmarji, NVO, uprizoritveniki, intermedijci ter mladi kulturni delavci.
Če ste zamudili aktualne medijske polemike glede kulturne politike na polju samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, za vas vsak mesec zberemo nekaj najzanimivejših odzivov.
V nadaljevanju si lahko preberete izbor prispevkov, ki poročajo o aktivnostih in stališčih Asociacije.
V Asociaciji vsak mesec izberemo nekaj najzanimivejših domačih razpisnih priložnosti za nevladnike in samozaposlene v kulturi.
Tokrat izpostavljamo priložnost za intermedjske ustvarjalce ter dramaturge.
V Kulturosferi nadaljujemo s predstavljanjem članic in članov Asociacije. V tokratni rubriki Iz prve vrste predstavljamo Zavod za založniško dejavnost Beletrina. Pogovarjali smo se z njenim direktorjem Mitjo Čandrom in izvršno direktorico Almo Čaušević.
Beletrina je ena izmed največjih NVO v kulturi pri nas z vrsto zaposlenimi ter številnimi lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi projekti. V središču našega pogovora je bilo vprašanje sistematičnega razvoja kulturnih politik za uravnotežen razvoj NVO in neodvisnega založništva.
V Asociaciji si že vrsto let prizadevamo, da bi ministrstvo za kulturo začelo sistematično razvijati in priznavati podporne mehanizme za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. Za nemoten razvoj umetnosti je ustrezen podporni administrativni sistem v vse bolj birokratiziranemu svetu namreč nujen.
Zato smo tokrat v času, ko nadgrajujemo Asociacijin servis za samozaposlene v kulturi k pisanju na temo podpore sodobni umetnosti, še posebej samozaposlenim v kulturi, povabili direktorja SCCA-Ljubljana Dušana Dovča, sicer tudi dolgoletnega člana upravnega odbora Asociacije. SCCA je pred leti namreč prvi v Sloveniji vzpostavil celostni servis za samozaposlene, ki se je končal prav zaradi nepodpore države.
Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko morajo slovenske organizacije nakazati honorar rezidentu druge države ali do situacijo, ko slovenski državljani prejemajo honorarje iz tujine.
V tokratnem servisu Asociacije bomo skušali ta postopek prikazati na konkretnem primeru nakazila avtorskega honorarja, ki ga preko avtorske pogodbe rezidentu Hrvaške izplača slovenski NVO. Razložili bomo tudi, kaj vse je potrebno storiti, da se v tem postopku izognemo dvojnemu obdavčenju.
Nevladne organizacije v kulturi so bogastvo primerov dobrih praks povezovanja, inovacije, mreženja in razvoja kompetenc. A vse prevečkrat te prakse ostajajo spregledane v širši javnosti.
V Asociaciji iščemo primere dobrih praks nevladnikov na področju kulture iz vse Slovenije. Zanima nas, kaj vse ponujamo našim uporabnicam in uporabnikom in kako pripomoremo k večji kvaliteti življenja vseh prebivalcev skozi kulturo in umetnost. V seriji poglobljenih člankov jih bomo v naslednjem letu predstavljali v našem elektronskem glasilu Kulturosfera. Bi tudi vi radi svoj projekt delili s širšo javostjo? Pišite nam na info@asociacija.si.
V nizu predstavitev lokalnih kulturnih politik smo se tokrat odpravili v Brežice.
Pogovarjali smo se predvsem o pogojih za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij v kontekstu manjše občine.
Če skozi mesec ne uspete spremljati medijskega poročanja o aktualni kulturni politiki na področju nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, v Kulturosferi za vas pripravimo povzetek.
V nadaljevanju vas vabimo k branju izbora medijskih prispevkov, ki vključujejo aktivnosti in stališča Asociacije.
Evropska mreža Culture Action Europe, katere članica je tudi Asociacija, je pred časom pripravila raziskavo na temo enakosti spolov v kulturi.
V njej neuravnoteženo dostopnost za vse spole ugotavljajo skozi prizmo človekovih pravic, trajnostnega razvoja in transformativne moči kulture.