Iniciativa Glas Ljudstva, v kateri za področje kulture sodelujemo tudi v Asociaciji, je na tiskovni konferenci predstavila ključne ugotovitve monitoringa uresničevanja predvoilnih obljub trenutne vlade . Na tiskovni konferenci smo skupaj s strokovnjaki za druga vsebinska področja monitoringa predstavili naš pogled na delo trenutne vlade na področju kulture in ocenili uspešnost izpolnjevanja njihovih obljub.
V strokovni pisarni društva vam z veseljem sporočamo, da se z novim letom selimo v nove in večje prostore. Naša pisarna se bo še vedno nahajala na istem naslovu v Ljubljani, Dalmatinova ulica 4, le da nas zdaj najdete v tretjem nadstropju. S širitvijo zaključujemo obdobje širitve kadrov in kapacitet društva s katerim v novo leto vstopamo pripravljeni na še boljše izpolnjevanje našega poslanstva krepitve nevladne kulture v Sloveniji.
Preberite večOd začetka tekočega tisočletja je nevladnim organizacijam na področju kulture na voljo nov vir financiranja. Poleg tržnega financiranja ter lokalnih in državnih javnih sredstev se lahko oprejo tudi na financiranje, ki ga na voljo postavlja Evropska Unija. Kljub temu, da je od tega že skoraj 20 let, so številne priložnosti ki jih EU ponuja neizkoriščene, zato se bomo v tokratnem podcastu pogovarjali o možnostih in postopkih za njihovi pridobitev.
V tokratnem kulturosferinem podcastu smo se pogovarjali z Urošem Vebrom iz zavoda Projekt Atol. Uroš je izjemen poznavalec ljubljanske in nacionalne kulturne politike, poleg tega pa se na zavodu v glavnem ukvarjajo s produkcijo intermedijskih umetnosti, ki so strani MOL edinstveno podprti. Pogovarjali smo se o delovanju zavoda, strukturi javnih sredstev za kulturo v Ljubljani in z njimi povezanim ekosistemom nevladne kulture v prestolnici.
Za vas smo ponovno zbrali nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture, samozaposlenih v kulturi ter drugih delavcev in delavk na tem področju.
Na spodnjem seznamu si lahko ogledate vrsto domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.
Preberite večEvropa še nikoli ni bila bližje opredelitvi evropskega statusa umetnika. Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) Evropskega parlamenta sta namreč 24. oktobra s 43 glasovi za, petimi glasovi proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejela skupni osnutek zakonodajne pobude, ki sta ga pripravila poslanca Domènec Ruiz Devesa (S&D, Španija) in Antonius Manders (EPP, Nizozemska). Parlament tako prvič v zgodovini poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje pravni okvir EU za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s kombinacijo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, kar v Društvu Asociacija, predvsem v luči pogosto slabih pogojev dela v sektorju, pozdravljamo.
Sočasno je za kulturo in ustvarjalnost osrednjega pomena vest, da je skozi vrsto aktivnosti in odzivom akterjem uspelo doseči, da program Ustvarjalna Evropa v okviru dogovorjenega proračuna EU za leto 2024 ne bo deležen napovedanih rezov, temveč bo edini evropski program, namenjen nadnacionalnemu kulturnemu sodelovanju, doživel celo majhno povečanje, s čimer bodo razpoložljiva sredstva znašala 335 milijonov evrov, kar je nekoliko več od prvotnega predloga Evropske komisije. Ob sicer dobri vesti, ki bo po potrditvi 11. novembra na Svetu EU in v Evropskem parlamentu dokončnega glasovanja deležen 20. novembra v Svetu in 22. novembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, z, potencialni prijavitelji iz Slovenije upravičeno ostajajo zaskrbljeni. Po treh od sedmih predvidenih rokov Javnega poziva za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki je osrednjega pomena za njihovo samozavestno participacijo na razpisih v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zaradi počrpanja razpoložljivih sredstev in zastajanja aktivnosti Sektorja za nevladne organizacije pri Ministrstva za javno upravo, ki poziv izvaja s sredstvi iz Sklada za NVO, kar je mogoče pripisati tudi vladnemu nenaslavljanju položaja na resorju, poziv, ključen za mednarodno vključevanje in sodelovanje domače kulture, namreč ostaja zaprt.
Preberite večMaja letos je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki je stopil v veljavo 20. maja 2023, v uporabo pa je stopil šest mesecev kasneje, in sicer 20. novembra 2023. Nova zakonodaja uvaja številne spremembe na področju vodenja evidenc o delovnem času delavcev, razširja pa tudi skupino delavcev, za katere je evidence potrebno voditi. V društvu Asociacija smo sicer v odziv na vrsto pripomb, težav in skrbi članstva in nevladne kulture ter nejasnosti, ki jih predstavlja zakon, resorno ministrstvo že opozorili na problematične točke zakonodaje, problematiko pa bomo naslovili tudi z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vas o vseh redno aktivnostih obveščali.
Spremembe vsebine in obsega vodenja evidenc o delovnem času so v javnosti dvignila precej prahu, predvsem zaradi nejasnosti glede njegove točne implementacije in nezanemarljivo dodatnega administrativnega bremena, ki ga prinaša. V Asociaciji smo na odločevalce že naslovili zahtevo po dodatnih pojasnilih o najbolj perečih vprašanjih, v tem servisnem prispevku pa bomo povzeli ključne spremembe nove zakonodaje, ponudili napotke, kako jih upoštevati ter primer predloge, ki jo lahko uporabite pri razmisleku o načinih, kako boste evidence delovnega časa beležili v vaši organizaciji.
Preberite večDruštvo Asociacija se je odzvalo vabilu Društva slovenskih pisateljev in se udeležilo javne razprave o statusu avtoric in avtorjev, ki se je kot del bogatega programa Pisateljskega odra v programski organizaciji DSP odvil na sklepni dan 39. Slovenskega knjižnega sejma. Razprave, ki jo je moderiral urednik, pisatelj in novinar Andrej Predin, v njej pa sta sodelovala tudi pesnica in antropologinja Nežka Štruc ter pisatelj, novinar in alpinist Tadej Golob, se je udeležila podpredsednica in vodja strokovne pisarne društva Polona Torkar.
Osrednja niti razprave, po katerih so zapluli udeleženci, so se vrtele okrog vprašanj, ali in kako je mogoče kot avtor ali avtorica preživeti s pisanjem, kakšne so spodbude in kakšna je ureditev za literarno dejavnost, kako doseči in nagovarjati bralce, je med generacijami ustvarjalcev zaznati razlike, tudi v odnosu do samih sebe, svoje poklicanosti in ustvarjalnega dela, je v polju literatura hiperprodukcija mogoča ter kakšno vlogo pri kariernem in ustvarjalnem razvoju lahko ima kritika, kadar je ustrezno vzpodbujana.
Preberite večOsnovno poslanstvo ustvarjalk in ustvarjalcev je ustvarjalnost, a da bi poklicanost lahko nemoteno opravljali, je bistveno, da razumete pritikline upravljanja s statusom in pogoje, na osnovi katerih vam Republika Slovenija lahko prizna pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Prvi od pogojev je, da vaše delo organ prepozna za izjemnega pomena za slovensko kulturo, drugi pa, da na podlagi vaših dohodkov presodi, da vam dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Dohodkovni prag, ki ga vsako leto z uredbo določi vlada in je za leto 2023 določen na 20.905,61 EUR, imenujemo cenzus. Na enem mestu smo zbrali vse ključne informacije, ki vam bodo pomagale oceniti, ali ste ga morebiti presegli.
Tudi v cenzus se z določenimi izjemami vštevajo vsi dohodki, ki so po Zakonu o dohodnini obdavčeni z dohodnino. Če poenostavimo, so z dohodnino načeloma obdavčeni vsi prihodki fizičnih oseb, ki so povezani s posameznikovim delom (plača, denarno nadomestilo v času brezposelnosti, dohodki prek avtorskih, podjemnih in študentskih pogodb, dohodki iz naslova dejavnosti), medtem ko prihodki zasebne narave (dediščina, darilo prijatelja/sorodnika) z dohodnino niso obdavčeni (in se posledično ne vštevajo v cenzus). V cenzus pa se za razliko od obdavčevanja po Zakonu o dohodnini ne vštevajo:
– dohodki iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij;
– dohodki iz naslova nagrad na področju kulture;
– obvezni prispevki za socialno varnost (ki ste jih plačali sami ali so bili plačani iz državnega proračuna).
Asociacija in DobraVaga združujeta moči in vas vabita 6. decembra ob 16. uri na delavnico o statusu samozaposlenega v kulturi, ki se bo osredotočala na tiste, ki se v register samozaposlenih v kulturi vpisujete prvič. Na delavnici bomo odprli vprašanja pridobitve in upravljanja s statusom.
Status samozaposlenega v kulturi, pridobljen na Ministrstvu RS za kulturo, predstavlja eno temeljnih formalnih oblik dela za ustvarjalce na področju kulture. Pridobivanje statusa je formaliziran postopek, ki zahteva izpolnjevanje obrazcev, pregled ustrezne uredbe in njenih prilog ter dodajanje različnih dokazil, kar posameznikom pred odločitvijo za pridobitev statusa pogosto predstavlja precejšnjo administrativno oviro.
Preberite več