Kar čutimo, se lahko giblje je participativna umetniška praksa, ki prepleta somatske pristope in ustvarjanje skozi gib ter odpira prostor za raziskovanje telesa kot vira zaznavanja, izražanja in povezovanja. Delavnica vključuje vaje za krepitev psihofizičnega počutja z nalogami, ki spodbujajo domišljijo, ustvarjalnost in nove načine reševanja izzivov skozi gib in ples.
Praksa je namenjena ženskam iz različnih osebnih, socialnih in kulturnih okolji. Projekt ponuja širši razmislek o pomenu gibanja in umetniškega izražanja kot načina skrbi zase in za druge – kot prostora poslušanja, povezovanja in celostnega pristopa k človeku. Skozi delo v parih ali skupinah udeleženke razvijajo lastne načine izražanja, soustvarjajo gibalne strukture ter na ustvarjalen način odpirajo in delijo svoje želje, vprašanja, izzive ali izkušnje.
Avtorici projekta, Maja Kalafatić in Nina Pertot Weis, bosta delavnico izvajali v sodelovanju z Zavodom za prestajanje kazni zapora Ig ter z ženskami, ki tam bivajo, pa tudi s Slovenskim združenjem za zmanjševanje škodljivih posledic drog – DrogArt.
Maja Kalafatić je plesna ustvarjalka, koreografinja, pedagoginja in učiteljica joge. Njeno ustvarjanje je interdisciplinarno in temelji na sodelovanju, pogosto v nehierarhičnih in mednarodnih okoljih. Pomemben vidik njenega dela je širjenje plesa izven klasičnih odrskih formatov ter vključevanje lokalnih skupnosti v umetniške procese. Zaključila je magistrski študij plesne performativnosti na Uniarts v Helsinkih ter magistrski študij diseminacije plesa na Univerzi za glasbo in ples v Kölnu, poleg tega pa ima diplomo iz plesa z akademije SEAD v Salzburgu.
Nina Pertot Weis je plesalka, koreografinja in gledališka ustvarjalka. Kot soavtorica in izvajalka sodeluje z različnimi umetnicami in umetniki ter soustvarja gledališke in plesne projekte za odrasle in otroke. Deluje kot svetovalka za gib, vodi gibalne delavnice, v zadnjih letih pa se posveča tudi mentorstvu mladim v gledaliških programih.
Predstavljamo vam projekte, ki smo jih na razpisu za razvoj in izvedbo projektov na presečišču kulture in zdravja 2026 izbrali v Asociaciji. Strokovna komisija je pregledala 38 prijav in med njimi izbrala tri.
kot ste morda že zasledili Asociacija izvaja projekt Certifikat kulturno podjetje, katerega cilj je podjetja spodbujati k sistematičnemu vključevanju kulture in umetnosti v delovno okolje.
Vključevanje kulture v podjetja poteka na zelo različne načine – od že uveljavljenih praks umeščanja vizualne umetnosti v poslovne prostore do številnih drugih umetniških in kulturnih praks (ples, pripovedovanje, glasba ipd.), ki pomembno prispevajo k boljšemu počutju zaposlenih ter kakovosti delovnega okolja.
V ta namen letos ponovno zbiramo interessamostojnih ustvarjalcev in organizacij, ki bi se želeli pridružiti projektu Certifikat kulturno podjetje kot ponudniki kulturnih in umetniških praks. Več informacij o aktivnostih je na voljo na povezavi: https://certifikat.asociacija.si/aktivnosti/
Izvajanje posamezne prakse je predvideno v obliki več ponovitev znotraj podjetja. Honorar za izvedbo je predviden in se določa v dogovoru glede na obseg in vsebino prakse.
Vse, ki izkazujete interes za sodelovanje v projektu, vljudno prosimo, da izpolnite spletni prijavni obrazec najkasneje do 17. 4. 2026.
Po pregledu prijavljenih praks si pridržujemo pravico do končnega izbora. Pogoj za nadaljnje sodelovanje bo, da ste ali postanete člani Asociacije.
Lepo vabljeni k sodelovanju in soustvarjanju kulturno bogatejših delovnih okolij.
Mehki premiki je čezsektorski somatsko-psihosocialni program, ki povezuje sodobni plesni sektor z zdravstvenim in socialno-varstvenim področjem. Projekt izhaja iz prepoznanih potreb plesne skupnosti ter razvija preventivne in podporne pristope za krepitev telesne, čustvene in delovne vzdržnosti ustvarjalcev.
Med izbranimi projekti na razpisu Asociacije za razvoj projektov na presečišču kulture in zdravja je projekt Mehki premiki, ki ga pripravljata plesni ustvarjalki Alja Branc Barbosa in Julija Matković, v sodelovanju z Nino Velho (metoda Corpo elemento), Društvom za sodobni ples Slovenije, Inštitutom RS za socialno varstvo, Slovenskim društvom za skupinsko analizo ter dr. Vidom Vanjo Voduškom.
Projekt izhaja iz konceptualnega premika: namesto vprašanja, kako umetnost prispeva k zdravju, raziskuje kako lahko psihosocialni sektor sistemsko podpira kulturni sektor – zlasti sodobni ples, kjer delo pogosto poteka v prekarnih pogojih, nestabilnih delovnih razmerah in visokih psihofizičnih obremenitev.
Program poteka kot strukturiran cikel delavnic, ki združujejo somatske prakse, psihosocialno refleksijo in plesno integracijo. Somatski modul temelji na razvijanju telesne zaznave, regulaciji napora in krepitvi zavedanja telesa v ustvarjalnem procesu, pri čemer se sklicuje na metodo Corpo Elemento brazilske umetnice Nine Velho (prek povezav naravnih elementov in telesnih anatomskih struktur). Psihosocialni modul vodi dr. Vid Vanja Vodušek, ki odpira prostor za refleksijo delovnih pogojev, skupinskih procesov ter strategij za preprečevanje izgorelosti. Integracijski modul skozi plesne naloge povezuje izkušnje obeh pristopov v skupni telesno-izkustveni proces.
Primarna ciljna skupina projekta so profesionalci_ke sodobno plesnega sektorja – plesalci_ke, koreografi_nje, pedagogi_nje, dramaturgi_nje, kritiki_čarke in drugi ustvarjalci_ke – saj so psihosocialni pritiski pogosto strukturna značilnost njihovih delovnih pogojev.
Projekt vključuje tudi prenos prakse v socialno-varstveni prostor, kjer bodo prilagojeni moduli izvedeni z ljudmi z oviranostmi, ki so vključeni v proces deinstitucionalizacije, v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo.
Mehki premiki tako razvijajo čezsektorski podporni model, ki izhaja iz potreb kulturnega sektorja, a je hkrati prenosljiv v širše skupnostne kontekste. Rezultati projekta bodo predstavljeni kot refleksija metod in priporočila za nadaljnje povezovanje umetniških praks z vprašanji zdravja, dobrobiti in trajnostnih delovnih pogojev v kulturi.
Julija Matković
Julija Matković je samozaposlena plesalka, koreografinja in pedagoginja na področju sodobnega plesa. Diplomirala je na Budapest Contemporary Dance Academy z zaključno nalogo Motion Trigger to Dance Practice, v okviru katere je začela razvijati lastno gibalno prakso. Njeno delo povezuje umetniško ustvarjanje, pedagogiko in skupnostne prakse ter se osredotoča na dobrobit, trajnost in raziskovanje ustvarjalnega potenciala telesa. Pri projektu Mehki premiki sodeluje kot koordinatorka in soavtorica zasnove projekta.
Julija Matković
Avtorica fotografije: Dolores Kirhmajer
Alja Branc Barbosa
Alja Branc Barbosa je sodobna plesalka, koreografinja in pedagoginja, ki deluje med Slovenijo in Madžarsko. Diplomirala je na Budapest Contemporary Dance Academy. V svojem delu raziskuje telesno zaznavo, identiteto in notranje psihofizične procese skozi plesno ustvarjanje in gibalne raziskave. Pri projektu Mehki premiki razvija integracijski gibalni del programa, ki povezuje somatske prakse in ustvarjalno plesno raziskovanje.
Alja Branc Barbosa
Avtor fotografije: Kőrösi László
Integracijski del delavnic pod vodstvom Alje Branc Barbosa povezuje somatske prakse s psihosocialno refleksijo skozi praktične gibalne naloge. Te se izvajajo z uporabo improvizacijskih orodij, ki spodbujajo sproščanje ustvarjalne energije, krepijo medsebojne povezave med udeleženci_kami ter podpirajo razvoj igrivosti in ustvarjalnosti na dostopen in podpirajoč način. V svoji plesni praksi Alja raziskuje pristope k delu in ustvarjanju, ki opolnomočajo posameznika_co, hkrati pa so pozorni na subtilnosti trenutnega psihofizičnega stanja. Ustvarja prostor, v katerem je posameznik_ca sprejet_a takšen_a, kot je, in kjer vznikajo ustvarjalnost, radovednost ter globlji, avtentični občutek vrhunskosti.
Predstavljamo vam projekte, ki smo jih na razpisu za razvoj in izvedbo projektov na presečišču kulture in zdravja 2026 izbrali v Asociaciji. Strokovna komisija je pregledala 38 prijav in med njimi izbrala tri.
Obeta se nam ponovno srečanje mentorjev in s tem nova priložnost, da se posamezniki v vlogah mentorjev prostovoljcev v najrazličnejših organizacijah ponovno povežemo, pogovorimo in skupaj iščemo rešitve za težave s katerimi se soočamo pri našem delu.
Prva intervizijska* srečanja v lanskem letu so bila zelo uspešna z zelo pozitivnimi odzivi udeležencev, zato z veseljem ponovno odpiramo prostor za pogovor, iskanje in nudenje podpore pri specifikah našega dela.
»Pozdravljam tovrstna srečanja — zdi se mi res koristno, da se srečujemo ljudje iz različnih organizacij in si izmenjujemo mnenja ter izkušnje. Mislim, da s tem bogatimo svoje delo in drug drugega. Hkrati bi želela spodbuditi, da s takimi srečanji nadaljujemo tudi v prihodnje.« – udeleženka
Z veseljem naznanjamo intervizijska srečanja mentorjev in organizatorjev prostovoljstva. Kot ste nam tudi sami že večkrat sporočali, taka srečanja pogosto predstavljajo neprecenljiv vir informacij iz prve roke. Na srečanjih si bomo izmenjali dobre prakse, ki lahko obogatijo naše programe, hkrati pa ta srečanja predstavljajo podporno okolje za naslavljanje težav, s katerimi se pri svojem delu soočamo.
Z veseljem vas vabimo na mentorska srečanja:
· v Ljubljani v ponedeljek, 20. aprila od 9. do 11. ure in od 12. do 14. ure** na Slovenski filantropiji (Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana),
· v Kopru v sredo, 22. aprila od 13. do 15. ure v Centru mladih Koper (Gregorčičeva ulica 4, 6000 Koper) in
· v Mariboru v ponedeljek, 4. maja od 10. do 12. ure na Slovenski filantropiji Maribor (Kacova ulica 1, 2000 Maribor)
Udeležba na dogodku je brezplačna, zaradi omejenega števila mest pa so obvezne prijave. Prijavnico najdete na tej povezavi.
* Intervizija je srečanje oseb s podobnim področjem dela oz. ciljno skupino (v našem primeru mentorji prostovoljcev v organizacijah oz. javnih zavodih), ki v zaupnem prostoru delijo svoje izkušnje in so si v oporo pri izzivih dela
** Oba termina bosta izvedena izključno v primeru zadostnega števila prijav.
Komu je namenjena?
Namen intervizij je torej podpreti mentorje prostovoljstva, tudi preko medsebojne pomoči pri naslavljanju izzivov te vloge. Intervizije so namenjene aktivnim (ne bodočim) mentorjem in so mesto za iskanje rešitev predvsem za težave, pri katerih ni moč najti zapisanih odgovorov. Za težave pri organizaciji prostovoljstva, zakonu o prostovoljstvu itd. smo vam na voljo izven intervizij.
Udeležba na dogodku je brezplačna, zaradi omejenega števila mest pa so obvezne prijave.
Kako poteka?
Intervizija je srečanje oseb s podobnim področjem dela oz. ciljno skupino (v našem primeru mentorji prostovoljcev v organizacijah oz. javnih zavodih), ki v zaupnem prostoru delijo svoje izkušnje in so si v oporo pri izzivih dela.
Kdo so izvajalci?
Intervizije v Ljubljani in Mariboru bosta vodili Anja Javorič in Tjaša Arko, intervizijo v Kopru pa Anja Javorič in Viktor Kollár.
Anja Javorič je diplomirana psihologinja in magistrica kognitivne znanosti z opravljenim usposabljanjem za trenerko mehkih veščin, ki redno snuje in izvaja neformalna izobraževanja tako v Sloveniji kot v tujini. Zanimajo jo predvsem teme, povezane s psihologijo – spopadanje s stresom, težave v duševnem zdravju, komunikacija, stigma, delo v skupinah ipd. V času študija je kot prostovoljka obširni delovala predvsem na področju destigmatizacije duševnega zdravja. Spekter znanj in izkušenj združuje kot izvajalka usposabljanj in vodja Prostovoljske pisarne Slovenske filantropije v Kopru, kjer skrbi za razvoj in širjenje prostovoljstva in vrednot solidarnosti.
Tjaša Arko je vodja projektov na programu prostovoljstvo, po poklicu likovna pedagoginja, že več kot 18 let vodi delavnice, izobraževanja in treninge s področja komunikacije, prostovoljstva in razvijanja osebnostnih kompetenc. Uživa v raziskovanju notranje motivacije za prostovoljno delo. V času študija je veliko časa namenila prostovoljskemu delu z mladimi in še vedno vsako poletje vodi mednarodno mladinsko izmenjavo, kjer preizkuša načela skupinske dinamike v praksi. Dodatno se je izobrazila s področja izobraževanja odraslih, vseskozi se izobražuje na področju nenasilne komunikacije po Marshallu Rosenbergu in iz drugih zanimivih področij. Verjame, da se da težke teme obdelati tudi na zanimiv način in da se, ne glede na starost, največ naučimo, če se ob učenju zabavamo in raziskujemo.
Viktor Kollár Čeprav je poklicno doma v agronomiji, certificirani učitelj jezikov govori pet zelo različnih jezikov na ravni materinščine, in prav ti so kovali njegovo bogato karierno pot, skozi katero je spoznal najrazličnejše sfere družbenega življenja, preden ga je pot zanesla na Slovensko filantropijo – od marketinga, korporativnega komuniciranja do poučevanja jezikov. Ves čas je ostal tesno povezan s prostovoljstvom, saj v prostem času še naprej poučuje migrantke in migrante slovenščino ter jim nudi učno pomoč. Kot koordinator prostovoljstva Mestne občine Koper skrbi, da vsak, ki stopi v prostovoljsko pisarno dobi to, kar potrebuje: podporo pri vzpostavljanju in ohranjanju prostovoljskih programov organizacij v občini in širše, prvi stik z odgovornostmi in pravicami prostovoljskega dela, povezovanje s potencialnimi organizacijami, vpogled v delovne izkušnje ter razumevanje pomena organiziranega prostovoljstva.
Intervizije* izvaja Slovenska filantropija v okviru projekta Kultura za duševno zdravje – aktivno udejstvovanje tako v prostovoljstvu kot v kulturi namreč znanstveno dokazano pomembno pozitivno vplivata na posameznikovo duševno zdravje. Namen intervizij je torej podpreti mentorje prostovoljstva, tudi preko medsebojne pomoči pri naslavljanju izzivov te vloge. Naslavljali pa bomo tudi izzive vključujočega prostovoljstva in priložnosti vpletanja kulture in umetnosti v naše programe.
Aktivnosti projekta Kultura za duševno zdravje sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024
Življenje s tinitusom pogosto predstavlja velik izziv, ki ga marsikdo ne razume v celoti. Zvočni objem je nova serija brezplačnih zvočnih kopeli, ki ponuja upanje in podporo posameznikom, ki se soočajo z napornimi zvoki, ki jih drugi ne slišijo. Zvočne kopeli so namenjene raziskovanju, kako lahko zvok vpliva na doživljanje tinitusa.
Ker skrbite za druge, pogosto pozabite na sebe. A izgorelost se ne zgodi čez noč – razvija se tiho, skozi mesece preobremenjenosti, neslišanih potreb in zanemarjenih opozorilnih znakov. In ko udari, ne prizadene le vas – prizadene celotno organizacijo.
Mentorji: Claire Wellesley-Smith, Editta Dulić, Barbara Brinovec Pribaković, Tea Pristolič, Matija Samec
Kuratorka: Jasmina Ferček
Druga edicija programa OdMik ponuja 4-dnevni umik v intimni dialog med tekstilom, krajino in nami. Vezenje in druge tekstilne tehnike bomo uporabljali kot medij beleženja okolja, bivanja v prostoru, skiciranja notranjih vtisov ter ustvarjanja dnevniških zapisov časa in kraja. Program je nadgradnja aktivnosti Bienala tekstilne umetnosti BIEN, ki skozi WellBIEN platformo raziskuje učinke prepletanja tekstila in narave ter vpliva okolja na ustvarjanje.
V času naraščajočih stisk na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s partnerskimi organizacijami in ob podpori Ministrstva za javno upravo v okviru projekta Kultura za duševno zdravje krepili prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim. Naše delo je bilo usmerjeno v grajenje trajnih povezav med sektorji, krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter razvoj bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.
Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.
Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.
Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental HealthinKultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.
Ob zaključki projekta Operacija Nova: Ponovno zamišljanje kulturnih prostorov v novem evropskem kontekstu smo v Društvu Asociacija ob podpori SCCA v projektni sobi na Metelkovi 6 12. decembra 2025 organizirali zaključni dogodek projekta O.PEN z naslovom Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont. Na njem smo pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami domači javnosti predstavili izsledke projekta, razpravo o kulturni infrastrukturi pa lokalizirali in razširili s predstavniki odločevalcev in neodvisne kulturne scene pri nas.
Dogodka, ki ga je moderiral Matjaž Zorec, sicer prevajalec vseh publikacij, izdanih v okviru projekta O.PEN, v slovenski jezik, so se kot razpravljalci udeležili: doc. dr. Karolina Babič, raziskovalka v projektu, Mihael Kelemina in mag. Primož Godler kot predstavnika Ministrstva za kulturo RS, Saša Ogrizek in Dejan Tešović kot predstavnika Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana ter Alja Lobnik in Uroš Veber kot predstavnika domače neodvisne kulture.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
