Pogosta vprašanja: Neodvisna kultura v času epidemije – 2. val

Z drugo razglasitvijo epidemije so se številne ustvarjalke in ustvarjalci ter nevladne organizacije na področju kulture znašli v stiski. Z ustavitvijo javnega življenja mnoge obveznosti ostajajo, med tem ko so ustaljeni načini izpolnjevanja le-teh onemogočeni ali zelo oteženi. Za lažje obvladanje kriznih razmer in informiranje o razvoju dogodkov bomo na tej povezavi objavljali odgovore na pogosta vprašanja.

V primeru, da med njimi ne najdete odgovora na vaše vprašanje, nam pišite na info@asociacija.si in skušali bomo poiskati odgovor.

Nazadnje posodobljeno: 29.10.2020

* V besedilu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za ženski spol se uporabljajo kot nevtralni za vse spole.

SAMOZAPOSLENE

Do kakšnega bolniškega nadomestila so upravičene samostojne ustvarjalke (samozaposlene v kulturi)?

(a) Če ste zdravi in se želite samoizolirati

Na kratko: ne.

V tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov. Če lahko, delajte od doma. Če sodite v t.i. rizično skupino zaradi kroničnih bolezni, ni podlage za odreditev bolniškega staleža, na podlagi dejstva, da imate navedene bolezni. Posamezne družinske zdravnice izdajajo različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavko in delodajalko (izvajalko in naročnico). (vir ZZZS)

Če ste bili v stiku z okuženo osebo in prestajate karanteno na domu

Na kratko: da.

Tiste, ki prestajajo karanteno na domu, so upravičene do delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene. Višina znaša 250 evrov za vsako odrejeno karanteno. Do nadomestila ste upravičene, če ste se odpravile v državo, ki je bila v času odhoda iz Republike Slovenije na zelenem ali oranžnem seznamu, in vam je ob prehodu meje pri povratku v Republiki Sloveniji bila odrejena karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali če vam je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.

Prek informacijskega sistema FURS morate v 30 dneh od vročitve potrdila o karanteni predložiti vlogo za povračilo delno izgubljenega dohodka. Tistim, ki vložijo vlogo od 1. do 31. oktobra 2020, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Tistim, ki vložijo vlogo od 1. do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Tistim, ki vložijo vlogo od 1. do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.

NIJZ pa od 24. 10. 2020 uvaja tudi nov protokol odrejanja karantene. Ministrstvo za zdravje ne izdaje več odločb o karanteni, ampak si same pridobite potrdilo o tem po naslednjem postopku: samozaposlene, ki so bile v tesnem stiku z okuženo osebo in ki si dela ne morejo urediti na tak način, da ne bi ogrožale drugih, na portalu eUprava izpolnijo obrazec za pridobitev potrdila o prestajanju karantene na domu. Potrdilo osebe vložijo v postopkih za povračilo nadomestila prihodka, skladno z interventno zakonodajo.

Pravici - »temeljni dohodek« in »delno povrnjeni izgubljeni dohodek« - se med seboj izključujeta oz. se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah v zakonu odgovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, z različnimi določbami se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo. Npr: če boste najprej zaprosili za MTD, boste nato prestajali karanteno na domu in na tej podlagi zaprosili za nadomestilo, vam bodo nadomestilo zavrnili, saj ste že zaprosili za MTD. Če pa boste najprej zaradi prestajanja karantene na domu prosili za nadomestilo in nato za MTD, vam bodo na izplačani »delno povrnjeni izgubljeni dohodek« izplačali še razliko do upravičenega višine zneska MTD.

(c) Če ste doma zaradi varstva otrok

Na kratko: da.

Tiste, ki so nezmožne opravljati delo zaradi višje sile obveznosti varstva otroka, so upravičene za delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja. Višina  delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša  250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šola, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalke.

Za povračilo delno izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema FURS oseba predloži vlogo, v 30-ih dneh pridobitve ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najkasneje do 31. decembra 2020. Osebi, ki vloži vlogo od 1. oktobra do 31. oktobra 2020, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek 10. novembra 2020. Osebi, ki vloži vlogo od 1. novembra do 30. novembra  2020  za november ali za oktober in november skupaj, FURS nakaže delno izgubljeni dohodek do 10. decembra 2020. Osebi, ki vloži vlogo od 1. decembra do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najpozneje do 10. januarja 2021.

Pravici - temeljni dohodek in delno povrnjeni izgubljeni dohodek - se med seboj izključujeta oz. se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah ogovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, z raličnimi določbami se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo.

Nazadnje posodobljeno: 27.10.2020

(č) Če ste zboleli in vam zdravnik predpiše izolacijo

Na kratko: da.

V tem primeru imate pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebna zdravnica, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma (vir ZZZS). ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi pisne vloge. Na ZZZS opozarjajo, da sistem ni avtomatiziran, zato se vloge rešujejo na zahtevo stranke. Torej samozaposlene morajo, če želijo prejeti nadomestilo vložiti vlogo na ZZZS.

*za ostale bolezni velja kot prej: Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni za samozaposlene velja od 31. delovnega dne bolezni dalje (vir ZZZS). Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 30 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, in še to le v zelo specifičnih okoliščinah. (več v prispevku Samozaposleni in bolniška na spletni strani Asociacije)

Kako samozaposlene uveljavljajo mesečni temeljni dohodek, opredeljen v PKP5?

Na kratko: Če bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20% glede na leto 2019, lahko samozaposlene predložijo izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 31. decembra 2020.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 (ZZUOOP) uvaja pomoč samozaposlenim in mikro podjetjem, in sicer v obliki izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.

Upravičenka do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve ZZUOOP in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, tj. če bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20% glede na leto 2019.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 evrov na mesec za oktober, november in december 2020. Za samozaposlene, ki so pridobile pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, pa ta znaša 700 evrov na mesec. Tiste, ki niste samozaposlene za polni zavarovalni čas, so upravičene do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.

Vlogo za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vložijo preko informacijskega sistema FURS do 31. decembra 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.

Na dan oddaje vloge za temeljni dohodek morajo biti plačane vse zapadle obveznosti dajatev in izpolnjene druge denarne davčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno pravo, in jih pobira davčni organ.

Pravici -- temeljni dohodek in delno povrnjeni izgubljeni dohodek --  se med seboj izključujeta oz.  se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah ogovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, zarlične določbe se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo.

Nazadnje posodobljeno 27. 10. 2020

Ali so samozaposlene, ki so delno zaposlene, upravičeni do temeljnega dohodka?

Na kratko: da, upravičene so do sorazmernega deleža temeljnega dohodka.

Osebe, ki so delno samozaposlene in delno zaposlene, so upravičene do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.

Samozaposlene morajo imeti na dan vloge plačane vse davčne obveznosti. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico.

Kaj se šteje kot prihodek pri ugotavljanju upravičenosti do temeljnega dohodka oziroma kako ugotovimo 20 % padec prihodkov v 2020 glede na 2019 ?

Na kratko: čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodstvu, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

20% padec prihodkov v 2020 glede na 2019 se ugotavlja glede na prihodke od prodaje, ki so določeni po pravilih o računovodstvu. Slovenski inštitut za revizijo nas je preusmeril na definicijo prihodkov po Slovenskem računovodskem standardu. Poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so med drugim tudi subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

Tako se med prihodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti, upoštevajo tudi delovna štipendija, ki jo samozaposleni v kulturi lahko pridobijo na Ministrstvu za kulturo v okviru njihovega razpisa in materinsko nadomestilo ter nadomestilo za nego in varstvo otroka. Glede nadomestilo v primeru nezmožnosti za delo (bolniška) še preverjamo, saj smo od različnih insitucij pridobili različna mnenja.

Temljeni dohodek (iz spomladnskih ali jesenkih ukrepov pomoči) se ne upošteva v primerjavi letnih prihodkov.

Nazadnje posodobljeno: 29.10.2020

Ali obstaja sklad za najbolj ranljive samozaposlene v kulturi, kjer bi lahko dobili pomoč, ostali pa bi lahko donirali sredstva?

Na kratko: da, več na https://solidarniskulturo.org/.

Zaradi epidemija SARS-CoV-2 so ogromno škodo in breme že utrpeli najbolj prekarizirane, to so tudi samozaposlene v kulturi. Mnoge so čez noč ostali brez dela, številne brez sredstev za najbolj osnovno preživetje. Zaslužki za samozaposlene v kulturi so pogosto skromni tudi v najboljših časih, saj statistika kaže, da jih več kot četrtina živi pod pragom revščine. To pomeni, da prihrankov za te hude čase nimajo in da so potrebni solidarnostne pomoči.

Za podporo najbolj ranljivim samozaposlenim v kulturi lahko nakažete sredstva na spodaj navedeni humanitarni račun Rdečega križa (RKS-OZ Ljubljana).

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Tržaška cesta 132, SI-1000 Ljubljana

DELAVSKA HRANILNICA D. D.

IBAN: SI56 61000 11 22 33 44 82

SKLIC ALI REFERENCA: SI00/16-03-2020

Več informacij lahko preberete tu.

Kako ustvarjalkam in ustvarjalcem ponuditi premostitveno pomoč pa si lahko preberete tudi na spletni strani Solidarni s kulturo: https://solidarniskulturo.org/

Galerija Media Nox vabi k branju intervjujev s samozaposlenimi v kulturi na portalu Koronakultura, prek katerega opozarjajo na težave, s katerimi se te srečujejo v času ukrepov zaradi koronavirusa.

Kam se lahko obrnejo osebe, ki doživljajo osebno stisko v času ukrepov in epidemije covid-19?

Na kratko: psihologi in psihoterapevti so vam na voljo na št. 041 443 443.

Situacija, s katero se srečujemo, je izjemna in predstavlja izziv za vse. Če vas trenutne razmere obremenjujejo, so vam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. V ta namen so strokovnjakinje zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom.
Na spletni strani NIJZ lahko najdete seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore v zdravstvenih domovih v epidemološki situaciji s koronavirusom.

Na spletni strani vlade RS pa je objavljena telefonska številka 041 443 443, na kateri so vam na voljo izkušene psihologinje in psihoterapevtke vsak delavnik med 16. in 24. uro, konec tedna pa med 12. in 24. uro.

Kako se bo primerjalno določalo padec in porast prihodkov samozaposlenih, ki so začeli opravljati dejavnost v letu 2019 ali šele v letu 2020?

Na kratko: glede na povprečne mesečne prihodke.

Samozaposlene, ki niso poslovale v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičene, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če pa so s poslovanjem začele šele v letu 2020, pa so do temeljnega dohodka upravičene, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Npr.: Povprečje prihodkov za celotno leto 2020 je za vsaj 20% manjše od prihodkov med 15.april in 31.avgust 2020.

Ali lahko oba starša, ki sta samozaposlena, vložita vlogo za delno povrnitev izgubljenega dogodka zaradi varstva otroka?

Na kratko: Ni povsem jasno.

Zakon ne definira primera, kjer sta oba starša samozaposlena v kulturi, saj so v primeru samozaposlenih ukrepi povezani s fizično osebo z dejavnostjo in ne z osebnimi okoliščinami posameznic. V ZZUOOP je v 93. členu zapisano le: »(1) Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je: – samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2.« V 95. členu pa: »V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohoda zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.«

Med tem je za zaposlene v 57. členu ZZUOOP v drug alineji jasno definirano, da je upravičenka do nadomestila plače le eden od staršev: »Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višje sile zaradi obveznosti varstva), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.«

Kako se obravnava bolniška v razmerju do mesečnega temeljnega dohodka?

Na kratko: Načeloma bolniška na mesečni temeljni dohodek ne vpliva.

Vprašanje smo naslovili na več pristojnih inštitucij, a žal do sedaj jasnega odgovora na vprašanje še nismo prejeli. Na FURS-u, ki sicer poudarja, da ni pristojen za tolmačenje zakona, interpretirajo bolniško kot dohodek iz delovnega razmerja in ne dohodek iz dejavnosti v skladu s 6. točko drugega odstavka 37. člena Zdoh-2. FURS tako podaja mnenje, da po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 (ZZUOOP) bolniška ne spada med prihodke, ki se upoštevajo med prihodki in so definirani kot »čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodstvu, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo«. Slednje bi pomenilo, da bolniška ne vpliva na pridobitev MTD.

Glede vprašanja smo pridobili tudi pravno mnenje, iz katerega pa izhaja, da zakon takšnega primera ne obravnava in zato ni moč predvideti, kako se bodo stvari izvajale v praksi. Čeprav ZZUOOP ne predvideva izjeme bolniške, se hkrati postavlja vprašanje, kako bodo pristojne institucije opredelile upravičenost do nadomestil. Po drugi strani pa ZZUOOP določa, da je oseba upravičena do MTD le v primeru, ko opravlja dejavnost v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic COVID-19.

Ob tem velja še opozorilo: ne glede na navedeno in glede na trenutno razlago FURS-a, ki bo izvajal izplačila MTD, ostaja dvom, da bo mogoče določilo 88. člena ZZUOOP tolmačiti drugače. V primeru vloženega zahtevka za mesečni temeljni dohodek in za izplačilo bolniškega nadomestila obstaja možnost, da bo upravičenka morala eno ali drugo vračati.

NEVLADNE ORGANIZACIJE

Do kakšnega bolniškega nadomestila so upravičene zaposlene v NVO?

(a) Če je delavka zdrava in se želi samoizolirati

Na kratko: ne.

Kot delavka v tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če je možno, se opravlja delo na domu, pri čemur je potrebno upoštevati določila iz dokumenta Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela: pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma. Delodajalci so v vsakem primeru dolžni zagotavljati varne pogoje dela na domu. Za ta namen mora organizacija izdati pisno odredbo o delu na domu in obvestilo Inšpektoratu za delo.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) z dne 24. 10. 2020 podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer do 31. decembra. Zakon pa zvišuje pogoj upada prihodkov, in sicer za več kot 20% v letu 2020 glede na leto 2019, le-to pa ne velja za NVO, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah. Delodajalka se lahko odloči, da zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogla zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavk in jih bo zato napotila na začasno čakanje na delo. V tem primeru bodo delavke upravičeni do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo plače. Več informacij najdete na spletni strani ZRSZ.

(b) Če delavka prestaja karanteno na domu

Na kratko: da.

Če je bila delavka v stiku z okuženo osebo in zato prestaja karanteno na domu, je upravičena do nadomestila plače v višini 80%. Delavka mora obvestiti delodajalko o svoji odsotnosti z dela v 24-ih urah od začetka prestajanja karantene. V treh dneh od izdaje potrdila mora biti ta posredovana delodajalki. Breme plačila nadomestila nosi država v obliki povračila, ki ga bo nevladna organizacija uveljavljala z zahtevkom na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS, vloži se elektronsko na spletni strani ZZZS v obliki Excel ali PDF datoteke v roku 8 dni od pričetka odsotnosti delavke. Ukrep bo veljal za nazaj, od 1. oktobra 2020. Več informacij najdete na spletni strani ZRSZ.

NIJZ pa je sprejel tudi novi protokol glede odrejanja karantene. Delavke, ki so bile v tesnem stiku z okuženo osebo in ki si dela ne morejo urediti na tak način, da ne bi ogrožale drugih, na portalu eUprava izpolnijo obrazec za pridobitev potrdila o prestajanju karantene na domu. Potrdilo osebe predložijo delodajalki.

(c) Če je delavka doma zaradi varstva otrok

Na kratko: da.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) omogoča povračila nadomestil plač delavkam, ki so bile od 1. septembra 2020 upravičeno odsotne z dela zaradi višje sile, to je posledica obveznosti varstva. Višina nadomestila je 80% povprečne mesečne plače za polni delovni čas zadnjih treh mesecev oziroma v obdobju dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Za takšne delavke zakon določa tudi oprostitev plačila obveznih prispevkov.

Za upravičeno odsotnost se šteje, če gre za varstvo otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programov in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalke.

Država bo povrnila izplačana nadomestila plač in prispevke za socialno varnost od 01. 09. do 31. 12. 2020. Vlogo za povračilo nadomestila plače mora delodajalka vložiti v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavke zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. Vlogo za povračilo izplačanih nadomestil plač za čas od 1. septembra 2020 morate oddati v osmih dneh od uveljavitve ZZUOOP, tj. do 1. 11. 2020. ZRSZ bo o upravičenosti odločil z odločbo v 30-ih dneh od popolne vloge. Na podlagi odločbe boste z Zavodom RS za zaposlovanje sklenili pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače.

(č) Če delavki izolacijo predpiše zdravnik

Na kratko: da.

V tem primeru imajo delavke pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebna zdravnica, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma (vir: ZZZS). ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi pisne vloge.

*Za ostale bolezni in poškodbe velja kot prej: V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalke do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) (vir:ZZZS). ZZZS pa je sprejela tudi poenostavitev postopkov za izdajanje bolniške. Več info na spletni strani ZZZS.

Novost v PKP5 pa je, da so zaposlene lahko zaradi bolezni odsotne od dela brez potrdila o upravičenosti zadržanosti od dela, ki ga izda zdravnica, do največ tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavke morajo svojo delodajalko pisno ali elektronsko o tem obvestiti, in sicer prvi dan svoje odsotnosti, v tem času pa ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Delavka bo za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80% svoje plače v preteklem mesecu za polni delovni čas. Nadomestilo plače delodajalka obračuna in izplača kot v primeru ostalih nadomestil, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pa  bo celotno izplačilo povrnil na podlagi elektronske vloge, ki jo mora vložiti najkasneje do 31. marca 2021. Ukrep kratkotrajne odsotnosti velja do 31. decembra 2020.

Kako NVO napoti delavko na čakanje na delo?

Na kratko: z odredbo. Za povračilo nadomestila za čakanje na domu NVO odda vlogo na ZRSZ.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) z dne 24. 10. 2020 podaljšuje ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, in sicer do 31. decembra. Zakon zvišuje pogoj upada prihodkov, in sicer za več kot 20% v letu 2020 glede na leto 2019, ki pa ne velja za NVO s statusom humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali statusom invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

Delodajalka se lahko odloči, da zaradi slabega poslovnega položaja ne bo mogla zagotavljati dela hkrati najmanj 30% zaposlenim delavkam in jih bo zato napotila na začasno čakanje na delo. V tem primeru so delavke upravičene do nadomestila plače v višini 80% osnove za nadomestilo plače. Organizacija to stori tako, da delavki izda odredbo o čakanju na delo na domu. To stori zato, da, kljub temu da v tem času delavki ne more zagotoviti dela, ohrani zaposlitev. V odredbi je potrebno zapisati vse podatke organizacije in okoliščine za izdajo odredbe. Izdajalka odredbe mora določiti tudi višino nadomestila plače (80% povprečne mesečne plače za polni delovni čas zadnjih treh mesecev). Če delavka v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejela niti ene mesečne plače, ji pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavka prejela, če bi delala oziroma ne sme biti nižja od višine minimalne plače, ki je 940,85 evrov bruto. Odredba predvideva odreditev čakanja na domu takoj naslednji dan po njeni izdaji, traja pa do preklica (ki naj bo tudi jasno definiran), a najdlje do 31. decembra 2020.

Organizacija mora za povračilo nadomestila za čakanje na domu zaprositi z vlogo v elektronski obliki na Portalu za delodajalce pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), in sicer v 8 dneh od napotitve na čakanje na delo doma. Skrajni rok je 15. december 2020.

Če ste napotili delavko na začasno čakanje na delo s 1. oktobrom 2020, morate vlogo vložiti v 8 dneh od uveljavitve ZZUOOP, tj. do 1. novembra 2020.

Več informacij najdete na spletni strani ZRSZ.

Ali drži, da lahko delavka koristi tudi tridnevno bolniško brez zdravniškega potrdila?

Na kratko: da.

Novost v PKP5 je, da so zaposlene lahko zaradi bolezni odsotne od dela brez potrdila o upravičenosti zadržanosti od dela, ki ga izda zdravnica, do največ tri zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Delavke morajo svojo delodajalko pisno ali elektronsko o tem obvestiti, in sicer prvi dan svoje odsotnosti, v tem času pa ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Delavka bo za čas kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80% svoje plače v preteklem mesecu za polni delovni čas. Nadomestilo plače organizacija obračuna in izplača kot v primeru ostalih nadomestil, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS pa bo celotno izplačilo povrnil na podlagi elektronske vloge, ki jo mora vložiti najkasneje do 31. marca 2021. Ukrep kratkotrajne odsotnosti velja do 31. decembra 2020.

Ali lahko NVO prosi za oprostitev najemnine?

Na kratko: ne. Zakonska podlaga je še v pripravi.

Po Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 je bila z začasnim ukrepom omogočena oprostitev najemnine ali dela najemnine najemnicam poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti. V 34. členu zakona je določeno, da ukrep velja od vključno 13. marca 2020 do preklica razglasitve epidemije, ni pa jasno, ali bo ukrep veljal tudi z vnovično razglasitvijo epidemije. V tem smislu je zastaral tudi Pravilnika o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19. O tem smo povprašali Ministrstvo za javno upravo, ki pa so nam odgovorili, da je »Glede oprostitve plačila najemnine tudi v času epidemije, razglašene od 19.10.2020 dalje, je v pripravi potrebna zakonska podlaga.«

V vsakem primeru pa se organizacije lahko obrnejo na lastnice prostorov, v katerih delujejo in argumentirano zaradi nastale ekonomske situacije prosijo za oprostitev najemnine ali dela najemnine v duhu solidarnosti in dobrih poslovnih donosov.

Kaj storiti, če ima organizacija težave z izvedbo zastavljenih projektov in programov, ki jih imajo odobrene za leto 2020?

Na kratko: Obrnite se na skrbnico pogodbe.

Mestne občine in ministrstva glede izvajanja programov in projektov v letu 2020 organizacijam niso podajali enotnih navodil reševanja nastalih zagat zaradi omejitvenih odlokov. Iz terenskih poročil naših članic pa vemo, da je večina institucij naklonjena prilagoditvam, drugačnim rešitvam in spremembam, če so te ustrezno komunicirane in utemeljene. Prošnje sprememb in prilagoditev se obravnava individualno, zato v primeru težav pri izvedbi programov čim prej kontaktirajte skrbnice, navedene na pogodbah.

DRUGE INFORMACIJE

Kje vse je možno še najti pojasnila v povezavi z ukrepi COVID-19?

FURS objavlja Novice in pogosta vprašanja v zvezi z ukrepi PKP5 na davčnem področju. Za samozaposlene, družbenike in kmete pa so objavili tudi pogosta vprašanja: https://www.gov.si/novice/2020-10-27-kaj-peti-paket-protikorona-ukrepov-prinasa-za-samozaposlene-druzbenike-in-kmete/

V kolikor je vaš primer zelo specifičen, vam svetujemo, da se obrnete na vašega davčnega kontrolorja, ki vam je dodeljen na podlagi davčne številke. Kontakti so dostopni na https://www.fu.gov.si/kontakti/

Na vladnih spletnih straneh so vzpostavili posebno strani Korona virus (SARS-CoV-2), kjer lahko v razdelku Ukrepi za zajezitev širjenja okužb spremljate tudi aktualne odloke, ki omejujejo ali prepovedujejo gibanje, opravljanje določenih dejavnosti in izvajanje kulturnih ter umetniških vsebin. Na podstrani Karantena na domu pa je pojasnjeno, kaj to pomeni, najdete pa tudi navodila za pravilno izvajanje karantene.

Strokovne zdravstvene nasvete glede COVID-19 najdete na spletni strani NIJZ, kjer so poleg splošnih informacij in informativnih gradiv objavljena tudi pojasnila glede nove ureditve karantene na domu.

Pomembne informacije glede nadomestil zaradi začasne nezmožnosti za delo pa najdete na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so objavljene tudi tabele, ki prikazujejo različne vrste situacij, ki se lahko pojavijo v povezavi z epidemijo bolezni COVID-19 ter upravičenost do bolniškega staleža in nadomestila ali drugih vrst prejemkov ter možnost njihove refundacije od ZZZS oz. drugih državnih organov. Veliko uporabnih informacij za delodajalke pa je zbranih tudi na povezavi Poslovanje zaradi preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

Pogosta vprašanja pripravlja Asociacija v okviru projekta Obveznosti, možnosti in priložnosti za ustvarjalce, ki je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Pogosta vprašanja nastajajo v okviru servisa Asociacije, katerega pogoje uporabe lahko preberete na tej povezavi.

Deli