Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost z dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti z dela v primeru bolezni.
Samozaposlenim v kulturi in kreativnih industrijah pogosto niso znane pravice, ki jim pripadajo kot nadomestilo zaradi odsotnosti z dela v primeru bolezni. Podatek, ki med samozaposlenimi najpogosteje kroži, je, da jim bolniška pripada le v primeru odsotnosti z dela, ki je daljša od tridesetih dni, vendar pa je to poenostavitev, ki je lahko v določenih primerih tudi zavajajoča.
Samozaposleni v kulturi in kreativnih industrijah so namreč do nadomestila za bolniško odsotnost upravičeni iz dveh različnih naslovov, kar pomeni, da obstajata tudi dva različna postopka za uveljavljanje bolniške odsotnosti, pri čemer so do ene možnosti nadomestila upravičeni samo tisti s statusom samozaposlenega v kulturi, druga pa pripada vsem samozaposlenim (vsem fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, torej tudi samostojnim podjetnikom).
Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, ki jo lahko uveljavljajo vsi samozaposleni, ima zakonsko podlago v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Do tega nadomestila so samozaposleni upravičeni le, če njihova bolezen traja 21 ali več delovnih dni, kar pomeni, da si mora prvih 20 delovnih dni bolniške samozaposleni kriti sam, prav tako pa si mora sam plačevati tudi prispevke. Po tem obdobju (od 21. delovnega dne dalje) pa mu prispevke krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pripada pa mu tudi dnevno nadomestilo za začasno zadržanost od dela. Tovrstna ureditev izhaja iz specifične primerjave z zavarovanjem v delovnem razmerju, v primeru katerega velja, da nadomestilo za prvih 20 dni odsotnosti od dela izplačuje delodajalec, od 21. dneva dalje pa ZZZS. Samozaposleni je tako v tem kontekstu razumljen kot delodajalec, ki mora samemu sebi kot delavcu zagotoviti nadomestilo za bolniško odsotnost. Vendar v primeru daljše odsotnosti, ko nastopi 31. delovni dan odsotnosti od dela zaradi bolezni, lahko prejmete dnevno nadomestilo in sicer za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni s strani Ministrstva za kulturo.
Višina nadomestila je odvisna od višine zavarovalne osnove (od višine plačanih prispevkov za socialno varnost), razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela. Vloga za nadomestilo, podroben opis postopka za uveljavljanje nadomestila za samozaposlene in nekatere dodatne informacije so dostopne na spletni strani ZZZS. Načeloma velja, da se »postopek uveljavljanja pravice do nadomestila samostojnega zavezanca prične pri izbranem osebnem zdravniku«, ki izda elektronski obrazec e-BOL. Samozaposleni nato izpolnijo Vlogo za nadomestilo, jo podpišejo in jo na območno enoto ali izpostavo ZZZS posredujejo osebno, po pošti ali skenirano v elektronski predal sedeža območne enote. Naslovi elektronskih predalov območnih enot so objavljeni na spletni strani ZZZS. Podatke o osnovi za nadomestilo plače in osnovi, po kateri bi bil samostojni zavezanec zavarovan, če ne bi bil zadržan od dela, ZZZS v elektronski obliki pridobi od FURS-a, a šele po oddaji elektronskega obračuna prispevkov za socialno varnost (OPSVZ, OPSVL, OPSVK, OPSVP ali OPSVT) za mesec zadržanosti. Zato ne čakajte na pred- izpolnjene obrazce, ampak OPSV oddajte takoj, ko je to na e-Davkih mogoče.
ZZZS opozarja še, da »v primeru, da je samostojni zavezanec v koledarskem letu pred letom, ko je bil zadržan od dela, v določenem obdobju prejemal plačo ali nadomestilo plače (npr. iz naslova delovnega razmerja, starševskega varstva, brezposelnosti …), predloži na ZZZS podatke o teh izplačilih, ki jih pridobi od prejšnjega delodajalca oziroma izplačevalca nadomestila ali jih predloži zavarovanec sam (npr. podatke iz informativnega izračuna dohodnine oziroma odločbe o odmeri dohodnine).«
Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 20 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi in še to le v zelo specifičnih okoliščinah. Ta pravica ima zakonsko podlago v 82. a členu Zakona o uveljavljanju javnega interesa za kulturo, ki opredeljuje »spodbude za samozaposlovanje«. Med drugim je tu navedeno, da lahko samozaposleni v kulturi »za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, prejme dnevno nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni. Nadomestilo lahko prejme največ za enkratno zadržanost z dela zaradi bolezni v posameznem letu. Dnevno nadomestilo dodeli ministrstvo, pristojno za kulturo, na podlagi vloge samozaposlenega v kulturi, ki jo poda najkasneje 90. dan po nastopu zadržanosti z dela.« Za ta namen morate prav tako obiskati osebno zdravnico, ki vam izda elektronsko potrdilo e-BOL.
O tem morate obvestiti tudi Ministrstvo za kulturo. Na ministrstvo je potrebno poslati ali oddati osebno obrazec ter vse ustrezne priloge, kot je tudi kopija e-BOL potrdila. Tako je za uveljavljanje pravice do nadomestila za prvih 20 dni je potrebno na Ministrstvo za kulturo oddati tudi obrazec Vloga za uveljavitev dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi. Vlogo za uveljavitev dnevnega nadomestila je potrebno oddati najkasneje 90. dan po nastopu zadržanosti od dela. Višina dnevnega nadomestila je določena enotno (ne glede na višino mesečnih prispevkov za socialno varnost, ki jih plačuje samozaposleni) in za leto 2023 v primeru polnega delovnega časa znaša 37 EUR. To pravico omogoča Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo v 82.a členu, višino dnevnega nadomestila pa vsako leto do konca februarja znova določi Vlada Republike Slovenije.
V tem kontekstu je potrebno poudariti še, da je omenjeno nadomestilo mogoče uveljavljati le v primeru bolezni, ne pa tudi v primeru poškodbe, nege, usposabljanja za rehabilitacijo otroka itd. Potrebno je tudi omeniti, da nadomestilo, ki ga krije Ministrstvo za kulturo za prvih 20 dni, lahko samozaposleni po trenutni ureditvi zaprosijo šele, ko nastopi 31. delovni dan odsotnosti zaradi bolezni.
Strnimo: samozaposleni lahko v splošnem uveljavljajo pravico do nadomestila za bolniško odsotnost le od 21. dneva dalje, medtem ko lahko samozaposleni v kulturi to pravico uveljavljajo tudi za prvih 20 dni, vendar le v primeru, ko gre za bolezen, ki je daljša od 31 dni in le enkrat letno. V primeru, ko je samozaposleni v kulturi odsoten z dela zaradi bolezni za daljše časovno obdobje, mu prvih 20 dni odsotnosti krije Ministrstvo za kulturo, preostanek pa ZZZS. Postopek se v obeh primerih začne z obiskom osebnega zdravnika, ki izda eBol, elektronski bolniški list. Nato pa mora samozaposleni vloge in obvestila posredovati še ZZZS, v drugem primeru pa še Ministrstvo za kulturo.
Za konec velja opozorilo, da obstajajo specifične določitve, ki urejajo odsotnost od dela v primeru poškodbe pri delu, poškodbe izven dela, nega družinskega člana, darovanje krvi ipd. V tem kontekstu velja predvsem opozoriti na to, da lahko samozaposleni nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru nege družinskega člana (denimo bolezni otroka) uveljavljajo od prvega dneva dalje.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je s 1. februarjem 2020 uvedel elektronski sistem izdajanja bolniških listov, s čimer so se spremenili tudi nekateri postopki za uveljavljanje nadomestil. Hkrati je potrebno opozoriti, da je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki opredeljuje nadomestilo v breme ZZZS od 21. dneva odsotnosti pričel veljati s 1. 3. 2022. V skladu z uvedenimi spremembami smo prispevek posodobili.
* Nazadnje posodobljeno besedilo v avgustu 2023.
Star prispevek pred spremembo.
Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost iz dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti iz dela v primeru bolezni.
Samozaposlenim v kulturi in kreativnih industrijah pogosto niso znane pravice, ki jim pripadajo kot nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru bolezni. Podatek, ki med samozaposlenimi najpogosteje kroži, je, da bolniška pripada le v primeru odsotnosti z dela, ki je daljša od tridesetih dni, vendar pa je to poenostavitev, ki je lahko v določenih primerih tudi zavajajoča.
Samozaposleni v kulturi in kreativnih industrijah so namreč do nadomestila za bolniško odsotnost upravičeni iz dveh različnih naslovov, kar pomeni, da obstajata tudi dva različna postopka za uveljavljanje bolniške odsotnosti, pri čemer so do ene možnosti nadomestila upravičeni samo tisti s statusom samozaposlenega v kulturi, druga pa pripada vsem samozaposlenim (vsem fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, in samostojnim podjetnikom).
Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni, ki jo lahko uveljavljajo vsi samozaposleni, ima zakonsko podlago v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Do tega nadomestila so samozaposleni upravičeni le, če njihova bolezen traja več kot 30 delovnih dni, kar pomeni, da si mora prvih 30 delovnih dni bolniške samozaposleni kriti sam, prav tako pa si mora sam plačevati tudi prispevke. Po tem obdobju (od 31. delovnega dne dalje) pa mu prispevke krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pripada pa mu tudi dnevno nadomestilo za začasno zadržanost od dela. Tovrstna ureditev izhaja iz specifične primerjave z zavarovanjem v delovnem razmerju, v primeru katerega velja, da prvih 30 dni odsotnosti od dela nadomestilo izplačuje delodajalec, od 31 dneva dalje pa ZZZS. Samozaposleni je v tako v tem kontekstu razumljen kot delodajalec, ki mora samemu sebi kot delavcu zagotoviti nadomestilo za bolniško odsotnost, kar v praksi pomeni, da samozaposleni ni upravičen do nadomestila za prvih 30 dni bolezni. Nekatere organizacije, med drugim tudi Asociacija, že vrsto let poudarjajo, da je tovrstna ureditev diskriminatorna do samozaposlenih.
Višina nadomestila je odvisna od višine zavarovalne osnove (od višine plačanih prispevkov za socialno varnost), razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela. Vloga za nadomestilo, podroben opis postopka za uveljavljanje nadomestila za samozaposlene in nekatere dodatne informacije so dostopne na spletni strani ZZZS. Načeloma velja, da se »postopek uveljavljanja pravice do nadomestila samostojnega zavezanca prične pri izbranem osebnem zdravniku«, ki izda obrazec BOL in ga izpolni na prvi strani. Samozaposleni nato obrazec posreduje Finančni upravi Republike Slovenije (FURS-u), ki izpolni hrbtno stran obrazca in tega posreduje ZZZS-ju, ki opravi obračun nadomestila in ga samozaposlenemu izplača v roku 15 dni od prejema popolne dokumentacije, medtem ko davke in prispevke plača na ustrezne podračune FURS-a.
Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 30 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi in še to le v zelo specifičnih okoliščinah. Ta pravica ima zakonsko podlago v 82. a členu Zakona o uveljavljanju javnega interesa za kulturo, ki opredeljuje »spodbude za samozaposlovanje«. Med drugim je tu navedeno, da lahko samozaposleni v kulturi »za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni, prejme dnevno nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni. Nadomestilo lahko prejme največ za enkratno zadržanost z dela zaradi bolezni v posameznem letu. Dnevno nadomestilo dodeli ministrstvo, pristojno za kulturo, na podlagi vloge samozaposlenega v kulturi, ki jo poda najkasneje 90. dan po nastopu zadržanosti z dela.« Nekatere dodatne informacije in vloga, ki jo je potrebno za uveljavljanje nadomestila oddati na ministrstvo za kulturo, so dostopne na tej povezavi. Višina dnevnega nadomestila je določena enotno (ne glede na višino mesečnih prispevkov za socialno varnost, ki jih plačuje samozaposleni) in za leto 2020 v primeru polnega delovnega časa znaša 25 EUR. V tem kontekstu je potrebno poudariti še, da je omenjeno nadomestilo mogoče uveljavljati le v primeru bolezni, ne pa tudi v primeru poškodbe, nege, usposabljanja za rehabilitacijo otroka, itd.
Strnimo: samozaposleni lahko v splošnem uveljavljajo pravico do nadomestila za bolniško odsotnost le od 31. dneva dalje, medtem ko lahko samozaposleni v kulturi to pravico uveljavljajo tudi za prvih 30 dni, vendar le v primeru, ko gre za bolezen, ki je daljša od 30 dni. V primeru, ko je samozaposleni v kulturi odsoten z dela zaradi bolezni za daljše časovno obdobje, mu prvih 30 dni odsotnosti krije ministrstvo za kulturo, preostanek pa ZZZS.
Za konec velja opozorilo, da obstajajo specifične določitve, ki urejajo odsotnost od dela v primeru poškodbe pri delu, poškodbe izven dela, nega družinskega člana, darovanje krvi ipd. V tem kontekstu velja predvsem opozoriti na to, da lahko samozaposleni nadomestilo zaradi odsotnosti od dela v primeru nege družinskega člana (denimo bolezni otroka), uveljavljajo od prvega dneva dalje.