Mednarodno

Leto povezovanja umetnosti in duševnega zdravja

Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.

Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.

Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental Health in Kultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.

Preberite več

Iniciativa Klavnica: 150 zagrebških umetnikov v prizadevanjih za prostore (re)prezentacije

Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter političnega nerazumevanja dostikrat prepuščena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspešne. Ena od njih je tudi zagrebška Inicijativa “Klaonica” (Iniciativa Klavnica), ki želi nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mrđenovićem, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.

Za tiste, ki prvič slišijo za iniciativo – kdo ste, kaj počnete in kako to izvajate?

Iniciativa »Klavnica« združuje več kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk različnih generacij in disciplin, umetniških organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, večinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se naša iniciativa osredotoča na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifične delovne prostore.

Preberite več

Neodvisni prostori za kulturo – dediščina, iluzija, zahteva, praksa, horizont

Sklepni dogodek projekta O.PEN / predstavitev raziskave in pogovor

Društvo Asociacija v sodelovanju z SCCA vabi dogodek, na katerem bomo ob koncu leta, pred državnozborskimi in lokalnimi volitvami ter ob zaključku projekta OPE.N razpravljali o preteklosti, stanju ter prihodnosti neodvisnih prostorov v Sloveniji in širši regiji.

12. 12. 2025 ob 13.00 v projektni sobi SCCA, Metelkova 6, Ljubljana

V prvem delu bo doc. dr. Karolina Babič predstavila izsledke mednarodne raziskave o stanju neodvisnih prostorov v treh balkanskih državah, ki je nastala v okviru projekta OPE.N. Raziskava ponuja celovit vpogled v razmere, s katerimi se soočajo organizacije in kolektivi, ki delujejo izven institucionalnih modelov – od prostorskih politik, možnosti dolgoročnega najema, postopkov sklepanja pogodb, do sistemskih ovir, pomanjkljive infrastrukture in različnih lokalnih rešitev.

V drugem delu bomo s predstavniki domače neodvisne scene, akterji iz regijskih iniciativ za prostore ter odločevalci odprli pogovor o stanju pri nas, se navdihnili s primeri dobrih in poiskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:
– kako uspešno smo po letu 2020 objavljeni Analizi prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je pripravila Asociacija, naslovili v njej identificirane potrebe,
– kako lahko politično in institucionalno zagotovimo, da so neodvisni kulturni prostori prepoznani kot del javne kulturne infrastrukture z minimalnimi standardi za pravno, infrastrukturno in finančno varnost,
– kje nastajajo praznine v podpornih politikah,
– katere dobre prakse že obstajajo in kam bi se lahko razvile,
– kateri ukrepi in strategije so potrebni, da rešitve mislimo, da začasne rešitve in dobre prakse postanejo del trajnih, sistemskih politik za neodvisne kulturne prostore.

Preberite več

Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več

Več umetnosti, več dobrega počutja: kampanja ozaveščanja CARE

Več kot se vključujemo v umetnost in kulturo – tako z ustvarjanjem kot z doživljanjem – bolj smo pomirjeni, uravnoteženi, v stiku s sabo in svetom okoli nas. Umetnost in kultura imata izjemno moč, da nas potegneta iz lastnih misli, usmerita k bistvenemu in nas povežeta med seboj. Zato več umetnosti pomeni več tebe.

Duševne stiske so v porastu po vsej Evropi, trenutno prizadenejo več kot 85 milijonov ljudi. Projekt CARE – Culture for Mental Health ponuja nov, ustvarjalen pristop k njihovemu reševanju in spodbuja družbene spremembe skozi kulturo. Z vključevanjem umetnosti in kulture v strategije za duševno zdravje želi CARE prispevati k boljšemu zdravju in dobremu počutju mladih, zaposlenih in ranljivih skupnosti po vsej Evropi.

Preberite več

Uspešno zaključena mednarodna konferenca Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih

Med 9. in 11. septembrom 2025 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki jih sofinancirata Ministrstvo za Javno upravo in Evropska unija. Dogodek je potekal na več lokacijah v mestu in je združil strokovnjake s področij umetnosti, zdravja, dela, gospodarstva in politike na lokalni, nacionalni ter evropski ravni.

Uvodoma so udeležence nagovorili mag. Marko Rusjan, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, (nepotrjeno) predstavnik Ministrstva za javno upravo, Rarita Zbranca, programska direktorica Cluj Cultural Centra in vodja evropskega projekta CARE, ter Uroš Veber, predsednik Društva Asociacija. V svojih nagovorih so poudarili pomen povezovanja različnih sektorjev ter iskanja novih pristopov k razumevanju in krepitvi dobrega počutja skozi umetnost.

Preberite več

Asociacija za ohranitev in krepitev programa Ustvarjalna Evropa: Kultura ni le strošek, temveč naložba v prihodnost Evrope

Predsednik društva Asociacija Uroš Veber je v imenu društva podpisal skupno pismo, s katerim več kot 470 evropskih organizacij poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru (2028–2034) ohrani in okrepi program Ustvarjalna Evropa kot samostojen finančni instrument za področje kulture in ustvarjalnosti. Gre za enega ključnih zagovorniških pozivov v tem trenutku, saj številne informacije iz Bruslja nakazujejo možnost zmanjšanja sredstev za edini program EU, namenjen izključno kulturi. Organizacije podpisnice poziva zato zahtevajo ohranitev samostojnega programa in zvišanje njegovega proračuna na vsaj 2 % celotnega proračuna EU.

V okviru iste evropske platforme Culture Action Europe (CAE) je 7. junija 2025 potekala tudi spletna letna skupščina, na kateri je bila v novi upravni odbor izvoljena tudi Mateja Lazar iz naše članske organizacije Motovila. Njena izvolitev predstavlja pomembno priznanje njenemu delu in dodatno utrjuje prisotnost slovenskega kulturnega sektorja v evropskih strukturah odločanja. V društvu Asociacija Mateji iskreno čestitamo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja v skupnih prizadevanjih za bolj vključujočo, ambiciozno in pravično kulturno politiko na ravni EU.

Preberite več

Asociacija na evropski konferenci “BEYOND 2025: Being Many”

Med 4. in 7. junijem 2025 je v Torinu potekala osrednja letna konferenca evropske mreže Culture Action Europe, tokrat pod naslovom BEYOND 2025: Being Many. Konferenca, ki je gostila več kot 200 organizacij, raziskovalcev in akterjev s področja kulture in družbenega delovanja, je bila priložnost za razmislek o prihodnosti evropske kulturne politike ter za krepitev mednarodnega povezovanja. Na dogodku je sodelovalo tudi društvo Asociacija, ki sta ga zastopala predsednik Uroš Veleb in ekipa strokovne pisarne v sestavi Polona Torkar, Ivan Koruza, Anže Dolinar in Mistral Majer.

Konferenca BEYOND 2025: Being Many je bila zasnovana kot štiridnevno srečanje z izrazito participatornim pristopom. Osrednje teme so se vrtele okoli vprašanja, kako lahko kulturni sektor v času demokratičnih kriz, podnebnih pretresov in socialne negotovosti postane prostor upanja, odpora in transformacije. Že uvodna panelna razprava o kulturni demokraciji je izpostavila pomen vključujočih oblik vodenja in kolektivnega delovanja, ob prispevkih številnih fundacij, evropskih poslancev in aktivistov pa se je oblikoval jasen konsenz: kultura mora postati ključna politična sila prihodnosti.

Preberite več

Nevladni sektor je ključni sogovornik pri oblikovanju trajnostnih kulturnih politik

V torek, 28. maja, sta se predsednik društva Uroš Veber in vodja strokovne pisarne Polona Torkar udeležila prvega srečanja Local Policy Hub, del mednarodnega projekta Greenstage, ki je potekalo v Stari mestni elektrarni. Dogodek, namenjen snovanju sinergij med kulturnim sektorjem in lokalnimi oblastmi pri udejanjanju okoljskih politik, predstavlja pomemben korak k sistemski vključitvi trajnostnih načel v delovanje organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti.

Asociacija kot mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture že vrsto let opozarja na nujnost umeščanja trajnostnih okvirov v kulturne politike, pri čemer poudarja, da mora biti zelenemu prehodu zavezano celotno institucionalno okolje – ne zgolj ustvarjalci in producenti ampak tudi nosilci odločanja v sektorju. Prav zato je udeležba Asociacije na tovrstnih srečanjih izjemnega pomena, saj omogoča, da sektor ne nastopa le kot pasivni prejemnik ukrepov, temveč kot aktiven sogovornik, ki soustvarja strateške in operativne podlage za pravično in izvedljivo transformacijo kulturnega polja.

Preberite več

Kultura ne sme ostati brez glasu: ključni trenutek za prihodnost evropskega kulturnega proračuna

Evropska komisija je začela javno posvetovanje o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034. Gre za ključno priložnost, da kulturni sektor vpliva na dolgoročne odločitve glede proračuna EU – in torej tudi na prihodnost financiranja kulture. Kot člani mreže Culture Action Europe (CAE), v Asociaciji pozivamo, da se proračun za kulturo v prihodnjem večletnem finančnem okviru poveča na vsaj 2 %, program Ustvarjalna Evropa pa se ohrani kot samostojen in prepoznaven mehanizem podpore kulturi!

VEČ O KAMPANJI

Program Ustvarjalna Evropa je trenutno edini namenski evropski program za kulturo, s skupnim proračunom 2,44 milijarde evrov za obdobje 2021–2027. Kljub temu to predstavlja zgolj 0,2 % celotnega proračuna EU. Obstaja velika nevarnost, da bo v prihodnje program združen z drugimi področji in s tem izgubil svojo prepoznavnost ter avtonomijo.

Preberite več